Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 17. september

17.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Spopad na Klopnem vrhu na Pohorju, graški matematik in planinec v Savinjskih alpah, zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice, trpljenje primorskega ljudstva v literaturi

Leta 1837 se je na Dunaju rodil matematik in alpinist Johannes Frischauf. Po poklicu je bil profesor matematike na graški univerzi, kot alpinist pa je od leta 1868 sistematično obiskoval in preučeval predvsem Savinjske Alpe. Leta 1873 je izdal gorski vodnik po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki ga je naslednje leto razširil še na Istro, Dalmacijo in Črno goro. Organiziral je graditev planinskih koč na Korošici, Okrešlju – kjer se po njem imenuje pogoreli Frischaufov dom, ki dobiva novo podobo - in nad Suhim dolom. Njegovo najboljše delo je obsežna knjiga o Savinjskih Alpah (»Die Sannthaler Alpen«), ki je izšla leta 1877. Slovensko planinsko društvo ga je leta 1893 imenovalo za častnega člana. Ko je Jakob Aljaž podaril kupljeni vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, je Johannes Frischauf zapisal: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da celo Savinjske Alpe: Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«.

Leta 1863 se je v Zrkovcih rodil kontraadmiral Rupert Pivec. Po gimnaziji v Mariboru in Novem mestu ter krajšem šolanju v semenišču se je vpisal na pomorsko akademijo v Pulju. Leta 1918 je Rupert Pivec postal zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice s činom kontraadmirala. Po razpadu države je vstopil v mornarico Države SHS ter jo zastopal na pogajanjih o delitvi avstrijske mornariške flote na države naslednice v Ženevi. Kasneje je zapustil vojaške vrste, bil med drugim direktor podjetja Kristal v Mariboru ter leta 1929 mariborski mestni svetnik.

Pesnik, pripovednik in dramatik France Bevk se je šolal na učiteljišču v Gorici in Kopru. Med prvo svetovno vojno je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 pa je delal kot časnikar in nato kot kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. Ker je bilo njegovo delovanje na vseh področjih izrazito narodno zavedno in uporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1943 je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani. Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal pred 100 leti (1921) v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno pripovedujejo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnem raznarodovalnem pritisku. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje. Posnetek* Rodil se je leta 1890 v Zakojci nad Cerknim in umrl natanko na svoj 80 rojstni dan ..

17. septembra prd 80. leti je del Pohorske partizanske čete napadel nemško policijsko posadko v lovski koči na Klopnem vrhu na Pohorju. Na nemški strani sta padla dva policista, dva sta bila ranjena, Pohorska četa pa je imela enega padlega borca in enega ranjenca. Partizani so kočo zažgali, ranjena nemška policista pa v skladu z mednarodnim vojnim pravom oskrbeli, kar je osupnilo okupatorjevo poveljstvo. To je bil eden prvih oboroženih spopadov odporniškega gibanja z okupatorjem na Pohorju. Nacistični okupatorji so po tem dogodku Pohorje razglasili za območje delovanja band in s tem za prostor, kjer se je mogoče gibati le s posebnim dovoljenjem.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 17. september

17.09.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Spopad na Klopnem vrhu na Pohorju, graški matematik in planinec v Savinjskih alpah, zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice, trpljenje primorskega ljudstva v literaturi

Leta 1837 se je na Dunaju rodil matematik in alpinist Johannes Frischauf. Po poklicu je bil profesor matematike na graški univerzi, kot alpinist pa je od leta 1868 sistematično obiskoval in preučeval predvsem Savinjske Alpe. Leta 1873 je izdal gorski vodnik po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki ga je naslednje leto razširil še na Istro, Dalmacijo in Črno goro. Organiziral je graditev planinskih koč na Korošici, Okrešlju – kjer se po njem imenuje pogoreli Frischaufov dom, ki dobiva novo podobo - in nad Suhim dolom. Njegovo najboljše delo je obsežna knjiga o Savinjskih Alpah (»Die Sannthaler Alpen«), ki je izšla leta 1877. Slovensko planinsko društvo ga je leta 1893 imenovalo za častnega člana. Ko je Jakob Aljaž podaril kupljeni vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, je Johannes Frischauf zapisal: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da celo Savinjske Alpe: Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«.

Leta 1863 se je v Zrkovcih rodil kontraadmiral Rupert Pivec. Po gimnaziji v Mariboru in Novem mestu ter krajšem šolanju v semenišču se je vpisal na pomorsko akademijo v Pulju. Leta 1918 je Rupert Pivec postal zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice s činom kontraadmirala. Po razpadu države je vstopil v mornarico Države SHS ter jo zastopal na pogajanjih o delitvi avstrijske mornariške flote na države naslednice v Ženevi. Kasneje je zapustil vojaške vrste, bil med drugim direktor podjetja Kristal v Mariboru ter leta 1929 mariborski mestni svetnik.

Pesnik, pripovednik in dramatik France Bevk se je šolal na učiteljišču v Gorici in Kopru. Med prvo svetovno vojno je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 pa je delal kot časnikar in nato kot kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. Ker je bilo njegovo delovanje na vseh področjih izrazito narodno zavedno in uporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1943 je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani. Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal pred 100 leti (1921) v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno pripovedujejo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnem raznarodovalnem pritisku. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje. Posnetek* Rodil se je leta 1890 v Zakojci nad Cerknim in umrl natanko na svoj 80 rojstni dan ..

17. septembra prd 80. leti je del Pohorske partizanske čete napadel nemško policijsko posadko v lovski koči na Klopnem vrhu na Pohorju. Na nemški strani sta padla dva policista, dva sta bila ranjena, Pohorska četa pa je imela enega padlega borca in enega ranjenca. Partizani so kočo zažgali, ranjena nemška policista pa v skladu z mednarodnim vojnim pravom oskrbeli, kar je osupnilo okupatorjevo poveljstvo. To je bil eden prvih oboroženih spopadov odporniškega gibanja z okupatorjem na Pohorju. Nacistični okupatorji so po tem dogodku Pohorje razglasili za območje delovanja band in s tem za prostor, kjer se je mogoče gibati le s posebnim dovoljenjem.


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.07.2022

Na današnji dan 8. julij

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …


07.07.2022

Na današnji dan 7. julij

Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …


06.07.2022

Na današnji dan 6. julij

Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…


04.07.2022

Na današnji dan 4. julij

»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …


03.07.2022

Na današnji dan 3. julij

Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...


02.07.2022

Na današnji dan 2. julij

Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...


01.07.2022

Na današnji dan 1. julij

Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …


30.06.2022

30. junij

Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov