Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ciril Kren (1921-2007) primorski glasbeni ustvarjalec v Argentini, bančnik, ki je v prelomnem času razumel svoje poslanstvo, geograf, biolog in kartograf, škof Slomšek v Mariboru dobi spomenik
Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega Sokola v Novem mestu. * Posnetek. Pravi vnuk dr. Andrej Rosina.
Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je Svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Znana je njegova prepričljiva izjava:
»Denar je slovenski, če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in denar …«
Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.
Na današnji dan leta 1901 se je v Škofji Loki rodil geograf, biolog in kartograf France Planina. Bil je med ustanovitelji Geografskega društva Slovenije in Geografskega vestnika. Kot pedagog je uvajal nove učne oblike in napisal več geografskih učbenikov. Z Valterjem Bohincem in Ivanom Selanom je pripravil zemljevide Slovenije. Bil je tudi med ustanovitelji Muzejskega društva v Škofji Loki in Loškega muzeja. Geograf, biolog in kartograf France Planina je prejel Levstikovo nagrado ter 1972. leta postal častni član Zveze geografskih društev Slovenije.
Skladatelj in zborovodja Ciril Kren je vse življenje glasbeno ustvarjal v Argentini, kamor se je napotil leta 1937, ko je odšel na pomoč bolnemu očetu. Po glasbenem izobraževanju je vodil številne zbore in skladal. Med njegovimi deli, ki so bila vsa posneta v Sloveniji, lahko omenimo: Dekletova molitev, Suita v starem slogu, Medanska uvertura, Sinfonična rapsodija in Cantata al mar. Več njegovih simfoničnih del so izvajali Simfoniki argentinskega državnega radia pod taktirko Bruna Bandinija. Samospeve je zlagal za baritonista slovenskega rodu Angela Hrovatina. Poleg simfonične glasbe in samospevov je zložil tudi zborovske in cerkvene pesmi. Ciril Kren je bil član Društva slovenskih skladateljev in Društva argentinskih skladateljev. Leta 2006 se je udeležil prve konference slovenskih skladateljev iz sveta in Slovenije, ki je potekala v Novi Gorici. Skladatelj in zborovodja Ciril Kren se je rodil pred 100 leti na Plešívem pri Medani.
Čeprav je blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je v Maribor prenesel sedež starodavne Lavantinske škofije, svoj prvi spomenik dobil 16 let po smrti – leta 1878 – pa to obeležje predvsem zaradi narodnostnih trenj tistega časa ni moglo biti postavljeno drugod kot v mariborski stolnici, kjer stoji še danes. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Mariboru izšel javni razpis za postavitev spomenika Antonu Martinu Slomšku. Prvega mesta po končnem izboru niso podelili, odbor pa je odločal med osnutkoma akademskega kiparja doktorja Marjana Dreva in starejšim delom Karle Bulovec Mrak in izbral Drevovega. Spomenik Slomšku, ki je upodobljen sede s križem v desnici in knjigo, so po njem poimenovanem trgu ob mariborski stolnici odkrili na Slomškovo nedeljo – 29. septembra pred 30. leti.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ciril Kren (1921-2007) primorski glasbeni ustvarjalec v Argentini, bančnik, ki je v prelomnem času razumel svoje poslanstvo, geograf, biolog in kartograf, škof Slomšek v Mariboru dobi spomenik
Odvetnik in politik Franjo Rosina je doktoriral iz prava v Gradcu; potem je bil odvetnik v Ljutomeru in Mariboru. Leta 1896 je bil v Ljutomeru izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, po prvi svetovni vojni pa na listi Jugoslovanske demokratske stranke v Mariboru za občinskega odbornika in mestnega svetovalca. Sicer pa je bil med drugim tudi eden izmed ustanoviteljev Dolenjskega Sokola v Novem mestu. * Posnetek. Pravi vnuk dr. Andrej Rosina.
Sicer pa je Franjo Rosina leta 1918 kot podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko zelo pripomogel k temu, da je Svet 1. novembra leta 1918 v Mariboru in na slovenskem Štajerskem prevzel civilno oblast, general Rudolf Maister s slovensko vojsko pa vojaško. Kot načelnik mariborske Posojilnice je za potrebe Maistrove prve slovenske vojske zagotovil denarno posojilo v višini dveh milijonov tedanjih kron. Zato je Maister lahko svoje vojake v Mariboru plačal bolje kot nemško-avstrijska konkurenca. Znana je njegova prepričljiva izjava:
»Denar je slovenski, če nam pomaga rešiti, kar se rešiti da, je prav, če ne, gremo pa tako mi vsi in denar …«
Franjo Rosina se je rodil leta 1863 v Leskôvici pri Šmartnem. pri Litiji.
Na današnji dan leta 1901 se je v Škofji Loki rodil geograf, biolog in kartograf France Planina. Bil je med ustanovitelji Geografskega društva Slovenije in Geografskega vestnika. Kot pedagog je uvajal nove učne oblike in napisal več geografskih učbenikov. Z Valterjem Bohincem in Ivanom Selanom je pripravil zemljevide Slovenije. Bil je tudi med ustanovitelji Muzejskega društva v Škofji Loki in Loškega muzeja. Geograf, biolog in kartograf France Planina je prejel Levstikovo nagrado ter 1972. leta postal častni član Zveze geografskih društev Slovenije.
Skladatelj in zborovodja Ciril Kren je vse življenje glasbeno ustvarjal v Argentini, kamor se je napotil leta 1937, ko je odšel na pomoč bolnemu očetu. Po glasbenem izobraževanju je vodil številne zbore in skladal. Med njegovimi deli, ki so bila vsa posneta v Sloveniji, lahko omenimo: Dekletova molitev, Suita v starem slogu, Medanska uvertura, Sinfonična rapsodija in Cantata al mar. Več njegovih simfoničnih del so izvajali Simfoniki argentinskega državnega radia pod taktirko Bruna Bandinija. Samospeve je zlagal za baritonista slovenskega rodu Angela Hrovatina. Poleg simfonične glasbe in samospevov je zložil tudi zborovske in cerkvene pesmi. Ciril Kren je bil član Društva slovenskih skladateljev in Društva argentinskih skladateljev. Leta 2006 se je udeležil prve konference slovenskih skladateljev iz sveta in Slovenije, ki je potekala v Novi Gorici. Skladatelj in zborovodja Ciril Kren se je rodil pred 100 leti na Plešívem pri Medani.
Čeprav je blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je v Maribor prenesel sedež starodavne Lavantinske škofije, svoj prvi spomenik dobil 16 let po smrti – leta 1878 – pa to obeležje predvsem zaradi narodnostnih trenj tistega časa ni moglo biti postavljeno drugod kot v mariborski stolnici, kjer stoji še danes. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Mariboru izšel javni razpis za postavitev spomenika Antonu Martinu Slomšku. Prvega mesta po končnem izboru niso podelili, odbor pa je odločal med osnutkoma akademskega kiparja doktorja Marjana Dreva in starejšim delom Karle Bulovec Mrak in izbral Drevovega. Spomenik Slomšku, ki je upodobljen sede s križem v desnici in knjigo, so po njem poimenovanem trgu ob mariborski stolnici odkrili na Slomškovo nedeljo – 29. septembra pred 30. leti.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov