Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stotnik Miha Klavora (1905-1941) slovenski pilot – leta 1941 branilec neba nad Beogradom, mojster bidermajerskega slikarstva , uspehi svetovnega formata na področju zdravljenja opeklin, »zlati mecen umetnosti«
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Pilot – lovec Miha Klavora je najprej končal podčastniško pehotno šolo vojske Kraljevine Jugoslavije, potem pa še vojaško akademijo. Veljal je za enega najuspešnejših pilotov lovcev kraljevega vojnega letalstva. Kot pilot lovec in letalski stotnik 2. razreda je bil pripadnik 32. skupine znamenitega 6. lovskega polka, ki je odigral pomembno vlogo v odporu ob zračnem napadu na jugoslovansko prestolnico aprila 1941. Stotnik Miha Klavora je sestrelil dve nemški lovski letali in bil pozneje sestreljen v bližini kraja Irig v Vojvodini, kjer je tudi pokopan. Vojaški pilot Miha Klavora se je rodil leta 1905 v Bovcu.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je po letu 1961 mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Umetnostni zgodovinar Marjan Pogačnik je po diplomi iz umetnostne zgodovine in slikarstva leta 1951 na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil leta 1920 v Ljubljani.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stotnik Miha Klavora (1905-1941) slovenski pilot – leta 1941 branilec neba nad Beogradom, mojster bidermajerskega slikarstva , uspehi svetovnega formata na področju zdravljenja opeklin, »zlati mecen umetnosti«
V gorenjski vasi Ljubno se je leta 1803 rodil slikar Mihael Stroj, ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, potem celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je monden portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Pilot – lovec Miha Klavora je najprej končal podčastniško pehotno šolo vojske Kraljevine Jugoslavije, potem pa še vojaško akademijo. Veljal je za enega najuspešnejših pilotov lovcev kraljevega vojnega letalstva. Kot pilot lovec in letalski stotnik 2. razreda je bil pripadnik 32. skupine znamenitega 6. lovskega polka, ki je odigral pomembno vlogo v odporu ob zračnem napadu na jugoslovansko prestolnico aprila 1941. Stotnik Miha Klavora je sestrelil dve nemški lovski letali in bil pozneje sestreljen v bližini kraja Irig v Vojvodini, kjer je tudi pokopan. Vojaški pilot Miha Klavora se je rodil leta 1905 v Bovcu.
30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je po letu 1961 mnogim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Umetnostni zgodovinar Marjan Pogačnik je po diplomi iz umetnostne zgodovine in slikarstva leta 1951 na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil leta 1920 v Ljubljani.
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov