Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Košir (1931-1991) prva trobenta Gorenjske, prvi predsednik Društva slovenskih književnikov in časnikarjev, pošta uvedla dopisnico, Klavže na Idrijci – slovenske piramide

Leta 1855 se je v Dolenji vasi pri Ribnici rodil pesnik in pripovednik Fran Zbašnik. Doktoriral je iz prava ter služboval v več slovenskih krajih. Najprej je pisal lirske in epske pesmi ter se vsebinsko in oblikovno zgledoval pri Prešernu in Aškercu. Napisal je romana “Z viharja v zavetje” in “Žrtve” ter več novel o meščanskem življenju. V Ljubljanskem zvonu je objavljal tudi vzgojne ljudske povesti ter ocenjeval predstave slovenskega gledališča v Ljubljani. Fran Zbašnik je bil prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega “Društva slovenskih književnikov in časnikarjev”.

V drugi polovici 19. stoletja so bile velika poštna novost pisemske kuverte. Ko se je papir pocenil, so začeli pisma vlagati v nepopisan papirni ovitek. V Avstriji so leta 1861 izdali industrijsko izdelane kuverte z natisnjeno znamko. 1. oktobra 1859 so uvedli ekspresna pisma. Ker pa so bila pisma neprimerna za kratka obvestila, so tudi v Avstro-Ogrski leta 1869 uvedli dopisnice, ki so se hitro uveljavile, zlasti zato, ker je bila poštnina zanje nižja od pisemske. Posebna oblika so bile dvojne dopisnice, od katerih je bila ena namenjena naslovniku, druga pa za odgovor pošiljatelju. Uvedli so jih avgusta 1880. Kmalu za dopisnicami so se januarja 1885 pojavile tudi razglednice. Že čez nekaj desetletij je bila v rabi vrsta razglednic, umetniških in poslovnih kart ter čestitk za različne priložnosti. Pobiranje pisemske pristojbine pri prejemniku in zlasti uvedba poštne znamke sta omogočila uporabo pisemskega nabiralnika. V slovenščini se je sprva imenovala “listnica”, pozneje pa se je uveljavil izraz “dopisnica”.

Glasbenik Franc Košir je bil po poklicu kovinostrugar, glasbeno pot pa je kot mladenič začel pri jeseniški mladinski godbi. Leta 1950 se je vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in bil dve leti pozneje sprejet v Plesni orkester Radia Ljubljana pod taktirko Bojana Adamiča.. Tam sta se spoznala z Vilkom Avsenikom, ki ga je povabil v Gorenjski kvartet – poznejši ansambel bratov Avsenik. Najprej je bil samo trobentač, pozneje tudi humorist in pevec. Slavko Avsenik, ki je bil njegov največji prijatelj, mu je nadel naziv “humorist s trobento”. Slovel je tudi kot navijač jeseniškega hokejskega kluba, ki ga je spodbujal z Avsenikovo vižo Prelepa Gorenjska. Posnetek* Je povedala njegova soproga Tatjana. Franc Košir se je rodil pred 90 leti na Koroški Beli.

Klavže, imenovane tudi “slovenske piramide”, so visoke vodne pregrade na Idrijci, Belci, Zali in Klavžarici. Za temi monumentalnimi zapornicami so nastajala manjša jezera. Ko so vodo spustili, so lahko po reki splavili velike količine lesa do Idrije, v kateri ga je potreboval rudnik za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so bile najprej lesene, v obdobju cesarice Marije Terezije pa so jih zamenjali z zidanimi. Največje na reki Idrijci so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov, visoke so 11 in dolge 41 metrov, debelina pregrad pri vrhu pa je dobrih 10 metrov. Klavže na Idrijci in Belci so po tehničnih in estetskih merilih izjema v evropskih primerjavah in sodijo med najpomembnejše slovenske tehniške spomenike. Ker jih je vztrajno najedal zob časa, so v okviru idrijskega Mestnega muzeja nekatere sanirali. Slovesno odprtje obnovljenih Brusovih klavž na Belci je bilo na današnji dan pred 30 leti.