Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Plebiscit in (pre)kmalu pozabljene manjšinske pravice, Ljubljana dobi Narodni dom, matematični pedagog širokega slovesa, fizik na mirovnih konferencah
Zamisel o graditvi Narodnega doma v Ljubljani – osrednjega slovenskega kulturnega hrama – se je porodila že leta 1869, vendar je moralo miniti kar 27 let, preden so domoljubi za zidavo zbrali dovolj denarja. Ko so narodni dom med dvodnevnim dogajanjem leta 1896 vendarle slovesno odprli, je bila v deželnem gledališču najprej predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov. Naslednji dan pa so pripravili zborovanje in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Fizik Lavo Čermelj je študiral na Dunaju in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Na začetku druge svetovne vojne so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in potem pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je leta 1944 leta odšel k partizanom. Pozneje je bil podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, član študijske komisije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in tajnik komisije za zahodno slovensko mejo. Po vojni je deloval na Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Tako se je spominjal svojega vpisa v gimnazijo in strahu zaradi slabšega znanja slovenskega jezika. *Posnetek Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev in urednik poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus. Fizik in publicist Lavo Čermelj se je rodil leta 1889 v Trstu.
10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti koroških Slovencev. Po zlomu monarhije je z vojaškim nastopom čet generala Rudolfa Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Zato je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A. Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil saintgermainske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem koroškim Slovencem odrekel večino predhodnih obljub o spoštovanju pravic narodne skupnosti.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Plebiscit in (pre)kmalu pozabljene manjšinske pravice, Ljubljana dobi Narodni dom, matematični pedagog širokega slovesa, fizik na mirovnih konferencah
Zamisel o graditvi Narodnega doma v Ljubljani – osrednjega slovenskega kulturnega hrama – se je porodila že leta 1869, vendar je moralo miniti kar 27 let, preden so domoljubi za zidavo zbrali dovolj denarja. Ko so narodni dom med dvodnevnim dogajanjem leta 1896 vendarle slovesno odprli, je bila v deželnem gledališču najprej predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov. Naslednji dan pa so pripravili zborovanje in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.
Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.
Fizik Lavo Čermelj je študiral na Dunaju in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Na začetku druge svetovne vojne so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in potem pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je leta 1944 leta odšel k partizanom. Pozneje je bil podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, član študijske komisije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in tajnik komisije za zahodno slovensko mejo. Po vojni je deloval na Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Tako se je spominjal svojega vpisa v gimnazijo in strahu zaradi slabšega znanja slovenskega jezika. *Posnetek Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev in urednik poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus. Fizik in publicist Lavo Čermelj se je rodil leta 1889 v Trstu.
10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit – glasovanje o državni pripadnosti koroških Slovencev. Po zlomu monarhije je z vojaškim nastopom čet generala Rudolfa Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Zato je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A. Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil saintgermainske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Toda že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in s tem koroškim Slovencem odrekel večino predhodnih obljub o spoštovanju pravic narodne skupnosti.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov