Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Jože Toporišič (1926-2014) raziskovalec knjižnega jezika, arhitekt povojnega funkcionalizma, »veličanstvo, prepozno je …«, Slovenija stopila v obdobje televizije
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1911) v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 izteklo 600 let življenja Slovencev pod habsburško krono.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je pred 95 leti (1926) v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 63 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja:
“Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Jože Toporišič (1926-2014) raziskovalec knjižnega jezika, arhitekt povojnega funkcionalizma, »veličanstvo, prepozno je …«, Slovenija stopila v obdobje televizije
Arhitekt Emil Medvešček je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana. Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan pred 110 leti (1911) v Trstu.
Ko je avstrijski premier baron Max Hussarek 1. oktobra 1918 v dunajskem parlamentu južnim Slovanom v Avstriji ponudil avtonomijo, ga je slovenski politični voditelj Anton Korošec zavrnil. Korošca je deset dni pozneje na zasebno avdienco povabil še cesar Karel Prvi. Želel ga je prepričati, naj sprejme ponujeno avtonomijo. Slovenski politik mu je odvrnil: "Prepozno je, veličanstvo." Anton Korošec se je skliceval na tako imenovano Zagrebško resolucijo, ki je bila sprejeta 24. septembra 1918. V njej med drugim piše, da dunajska vlada ne predstavlja več avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se zavzemajo za narodno svobodo in neodvisnost, ter da mir lahko prinese le enakopravnost malih in velikih narodov. Tako se je jeseni 1918 izteklo 600 let življenja Slovencev pod habsburško krono.
Jezikoslovec in slovničar Jože Toporišič je v Mariboru maturiral na klasični gimnaziji. Pozneje je na filozofski fakulteti v Ljubljani dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, potem pa je bil lektor za slovenski jezik na filozofski fakulteti v Zagrebu. *Posnetek Tam je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce. Znan je po svoji Slovenski slovnici, ki je izšla leta 1976 in doživela še 3 razširjene izdaje, poleg tega je soavtor dveh temeljnih slovenskih jezikoslovnih del – Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa – ter avtor Enciklopedije slovenskega jezika. Akademik dr. Jože Toporišič – rodil se je pred 95 leti (1926) v kraju Mostec pri Brežicah – je bil eden redkih jezikoslovcev, ki so raziskovali prav vse jezikovne ravnine knjižnega jezika, ob tem pa je pisal še jezikovnozgodovinske in narečjeslovne razprave.
Jeseni pred 63 leti (1958) so slovenski televizijski sprejemniki v domove prenesli te besede napovedovalca Braneta Prestorja:
“Vas zanimajo novice? Takoj vam lahko izdam eno, ki jer stara komaj nekaj sekund: naša televizija je končno začela delati. O tem boste slišali in videli kaj več v tej oddaji.“ Tako se je 11. oktobra 1958 s prvim TV Obzornikom začelo redno oddajanje slovenske televizije. Redni eksperimentalni program je bil sestavljen iz oddaj slovenske produkcije, iz oddaj zagrebškega in beograjskega studia ter iz italijanskih in evrovizijskih oddaj.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov