Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

200 let naše najstarejše muzejske ustanove, ptujski strokovnjak za rimsko obdobje, Simon Gregorčič - goriški slavček, ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk

Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas pripisujemo duhovniku in zgodovinarju Simonu Povodnu. Leta 1830, ko je deloval na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp in tako ustvaril enega prvih lapidarijev na prostem pri nas. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov in plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.

Narodni muzej Slovenije so Kranjski deželni stanovi kot Deželni muzej za Kranjsko ustanovili 15. oktobra pred 200 leti. Gre za našo najstarejšo muzejsko ustanovo. Priprave na ustanovitev, ki jih je vodila Kranjska kmetijska družba, so bile dolgotrajne in šele po desetih letih so v tedanjem liceju na današnjem Vodnikovem trgu v Ljubljani muzej slovesno odprli. Dobrih petdeset let pozneje je temeljni kamen za novo zgradbo Kranjskega deželnega muzeja položil sam cesar Franc Jožef I. To prvo zgradbo na Slovenskem, ki je bila namenjena samo kulturi ‒ v njej je še danes Narodni muzej ‒ so odprli decembra leta 1888.

Leta 1844 se je na Vrsnem pri Kobaridu rodil duhovnik, pesnik in prevajalec Simon Gregorčič. Čeprav je želel študirati klasično filologijo, je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev postal duhovnik. Bil je telesno in duševno občutljiv in nagnjen k melanholiji. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med službovanjem v Kobaridu in Braniku. Zbirka “Poezije”, izšla je leta 1882, je dosegla veliko pozornost in odobravanje liberalnih kritikov, škof Anton Mahnič pa jo je obsodil zaradi dogmatične neustreznosti nekaterih pesmi. Tako je leta 1964 o njem spregovoril pisatelj France Bevk *Posnetek Simon Gregorčič je naš največji lirik med Jenkom in moderno. Z naivno čustvenostjo je osvežil romantično poezijo v obdobju, ki se je začelo nagibati v realizem.

Cvetka Klančnik - Belin je bila ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk. Bila je inštruktorica jadralnega letenja, ukvarjala pa se je tudi s padalstvom. Postavila je 28 jugoslovanskih ženskih rekordov v jadralnem letenju in dva svetovna: leta 1956 v hitrostnem preletu 200-kilometrskega trikotnika v enosednem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro, leta 1958 pa v preletu stokilometrskega trikotnika v dvosedežnem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 85 kilometrov na uro. Cvetka Klančnik - Belin je prejela zlato značko C z dvema diamantoma in Bloudkovo nagrado. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti (1931.) v Ljubljani.