Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Emerik Beran (1868 – 1940) violončelist in glasbeni pedagog iz Brna, prva uradna listina v slovenskem jeziku, kipar – odličen portretist, časnikar in literat
Leta 1570 so kranjski deželni stanovi privolili v povišanje letnega prispevka dežele za utrjevanje Vojne krajine. V zameno za to jim je deželni knez dovolil pobirati carino za stvari, ki so jih tovorili iz dežele. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, pa je pomenil najhujše breme na novo uvedeni “vinski davek”. Ta je sprožil uporniško gibanje na Dolenjskem, na Krasu in v Pázinski grofiji. Stanovi so želeli kmete vsekakor prepričati, da je ta davek potreben, zato so odločbo o njem prevedli v slovenščino in jo ukazali brati na javnih krajih. Razglas o vinskem davku, ki je bil izdan na današnji dan leta 1570, je prva uradna listina v slovenščini.
Svetoslav Peruzzi je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz. Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je ustvaril vrsto odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Svetoslav Peruzzi se je rodil pred 140 leti (1881) v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.
Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran velja za enega najpomembnejših predstavnikov glasbenikov češkega rodu na začetku 20. stoletja na Slovenskem. Po študiju kompozicije v Brnu je tam poučeval glasbo, leta 1898 pa je prispel v Maribor in tam poučeval na učiteljski šoli Glasbene matice. Tako je izrazito pripomogel h kakovosti tamkajšnjega kulturnega življenja. Pozneje je kot profesor na konservatoriju v Ljubljani vzgojil številne slovenske violončeliste. Kot skladatelj je pisal v pozno- in novoromantičnem slogu, njegova dela pa kažejo na melodično invencijo in odlično kompozicijsko tehniko. Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran se je rodil leta 1868 v Brnu na Češkem.
Pisatelj Ferdo Godina se je na začetku druge svetovne vojne vključil v partizansko odporniško gibanje in ves čas opravljal pomembne dolžnosti. Po osvoboditvi je bil med drugim časnikar, ravnatelj založbe Slovenski knjižni zavod, upravnik Slovenske matice in dramaturg pri Triglav filmu. Pisal je črtice, novele, povesti, romane ter knjige za otroke in mladino. Njegov najuspešnejši roman so »Bele tulpike«; izšel je leta 1945. Pomembnejša sta še »Molčeči orkester« in »Zaklenjeni dom«, med zbirkami črtic in novel pa »Krivda Jarčeve Kristine«. Opisoval je predvsem preproste ljudi in pokrajino rodnega Prekmurja, sicer pa so za njegova dela značilni družbena kritičnost in humanizem ter lirična pripoved. Pisatelj Ferdo Godina se je rodil leta 1912 v Dolnji Bistrici v Prekmurju.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Emerik Beran (1868 – 1940) violončelist in glasbeni pedagog iz Brna, prva uradna listina v slovenskem jeziku, kipar – odličen portretist, časnikar in literat
Leta 1570 so kranjski deželni stanovi privolili v povišanje letnega prispevka dežele za utrjevanje Vojne krajine. V zameno za to jim je deželni knez dovolil pobirati carino za stvari, ki so jih tovorili iz dežele. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, pa je pomenil najhujše breme na novo uvedeni “vinski davek”. Ta je sprožil uporniško gibanje na Dolenjskem, na Krasu in v Pázinski grofiji. Stanovi so želeli kmete vsekakor prepričati, da je ta davek potreben, zato so odločbo o njem prevedli v slovenščino in jo ukazali brati na javnih krajih. Razglas o vinskem davku, ki je bil izdan na današnji dan leta 1570, je prva uradna listina v slovenščini.
Svetoslav Peruzzi je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz. Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je ustvaril vrsto odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Svetoslav Peruzzi se je rodil pred 140 leti (1881) v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.
Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran velja za enega najpomembnejših predstavnikov glasbenikov češkega rodu na začetku 20. stoletja na Slovenskem. Po študiju kompozicije v Brnu je tam poučeval glasbo, leta 1898 pa je prispel v Maribor in tam poučeval na učiteljski šoli Glasbene matice. Tako je izrazito pripomogel h kakovosti tamkajšnjega kulturnega življenja. Pozneje je kot profesor na konservatoriju v Ljubljani vzgojil številne slovenske violončeliste. Kot skladatelj je pisal v pozno- in novoromantičnem slogu, njegova dela pa kažejo na melodično invencijo in odlično kompozicijsko tehniko. Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran se je rodil leta 1868 v Brnu na Češkem.
Pisatelj Ferdo Godina se je na začetku druge svetovne vojne vključil v partizansko odporniško gibanje in ves čas opravljal pomembne dolžnosti. Po osvoboditvi je bil med drugim časnikar, ravnatelj založbe Slovenski knjižni zavod, upravnik Slovenske matice in dramaturg pri Triglav filmu. Pisal je črtice, novele, povesti, romane ter knjige za otroke in mladino. Njegov najuspešnejši roman so »Bele tulpike«; izšel je leta 1945. Pomembnejša sta še »Molčeči orkester« in »Zaklenjeni dom«, med zbirkami črtic in novel pa »Krivda Jarčeve Kristine«. Opisoval je predvsem preproste ljudi in pokrajino rodnega Prekmurja, sicer pa so za njegova dela značilni družbena kritičnost in humanizem ter lirična pripoved. Pisatelj Ferdo Godina se je rodil leta 1912 v Dolnji Bistrici v Prekmurju.
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov