Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oton Jugovec (1921-1987) eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture, bibliografija slovenskih časnikov in časopisov, režiser radijskih iger, partizanski napad na Lož
19. oktobra 1876 se je v Ledineku pri Sveti Ani v Slovenskih goricah rodil literarni zgodovinar, leksikograf in bibliograf Janko Šlebinger. Po gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko. V letih od 1927 do 1946 je bil ravnatelj Študijske, pozneje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Že med študijem se je usmeril v bibliografijo in leta 1907 izdal knjigo "Slovenska bibliografija", ki velja za njegovo najpomembnejše delo. Pozneje je objavljal posamezne strokovne in osebne bibliografije ter med drugim napisal bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov. Janko Šlebinger je bil tudi eden izmed urednikov Slovenskega bibliografskega leksikona. Napisal je vrsto prispevkov, zlasti o štajerskih in prekmurskih piscih, poleg tega pa je uredil zbrane spise Podlimbarskega in nekaj knjig drugih slovenskih klasikov.
Arhitekt Oton Jugovec je bil pred vojno vodja džezovskega orkestra »Veseli berači«, eden prvih povojnih dopisnikov jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug iz Gorice, pa tudi eden prvih prejemnikov štipendije češkoslovaške vlade za študij arhitekture v Pragi. Po vrnitvi v domovino leta 1948 je študij nadaljeval v Ljubljani, tam je tudi diplomiral. Izhodišče njegove arhitekture sta racionalizem in stroga podreditev sodobni konstrukcijski logiki; v takem purističnem slogu je leta 1960 zasnoval bencinsko črpalko v Kopru. Reaktorski center v Pódgorici pri Ljubljani, ki ga je projektiral leto pozneje, pa kaže inventivno oblikovanje prostora ter s stilizirano gobasto obsekano obliko reaktorja občutek za material in arhitekturno simboliko. Načrtoval je tudi Kulturni dom španskih borcev v Ljubljani; ta zgradba iz leta 1980 s poudarjenim vhodom in stopniščem ter skrbno obdelavo strukture zunanjih sten kaže odmeve postmodernizma. *Posnetek Arhitekt Oton Jugovec, prejemnik Plečnikove in Prešernove nagrade, se je rodil pred sto leti (1921.) v Radljah ob Dravi.
Dramatik, režiser in igralec Marjan Marinc je med drugo svetovno vojno deloval v partizanskem gledališču, bil do leta 1955 režiser v novosadski operi, potem pa do leta 1975 urednik zabavnih oddaj in režiser pri Radiu Ljubljana. Med vojno je pisal skeče, po vojni pa komedije; igrali so jih predvsem v amaterskih gledališčih. Nekatere njegove radijske igre za otroke so izvajale tudi tuje radijske postaje. Tako je zvenel kot pripovedovalec v Prigodah Lažnivega kljukca: *Posnetek Leta 1989 je prejel Ježkovo nagrado. Marjan Marinc se je rodil pred sto leti (1921.) v Kamniku.
Na večer 19. oktobra pred 80-imi leti so borci dela krimskega partizanskega bataljona pod vodstvom poročnika jugoslovanske kraljeve vojske, 26-letnega Ljuba Šercerja, napadli italijansko okupacijsko posadko v Ložu. Poleg poveljnika postojanke so zajeli tudi večjo količino orožja, streliva in vojaške opreme. Nekoliko pozneje je drugi del bataljona napadel skladišče razstreliva v naselju Bezulják. Napad na Lož je vzbudil zelo veliko pozornost, saj se je s poročilom seznanilo tudi najvišje italijansko vojaško in politično vodstvo. Italijani so v povračilo zajeli več deset vaščanov Loža in Bezuljáka, nekatere so pozneje izpustili, druge pa poslali v ljubljanske zapore. Novembra istega leta so ob pomoči izdaje ujeli Ljuba Šercerja in še nekaj drugih borcev ter jih na procesu obsodili na smrtne ali dolge zaporne kazni. To je bil eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile v prvem letu vojne v tedanji Ljubljanski pokrajini.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Oton Jugovec (1921-1987) eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture, bibliografija slovenskih časnikov in časopisov, režiser radijskih iger, partizanski napad na Lož
19. oktobra 1876 se je v Ledineku pri Sveti Ani v Slovenskih goricah rodil literarni zgodovinar, leksikograf in bibliograf Janko Šlebinger. Po gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko. V letih od 1927 do 1946 je bil ravnatelj Študijske, pozneje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Že med študijem se je usmeril v bibliografijo in leta 1907 izdal knjigo "Slovenska bibliografija", ki velja za njegovo najpomembnejše delo. Pozneje je objavljal posamezne strokovne in osebne bibliografije ter med drugim napisal bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov. Janko Šlebinger je bil tudi eden izmed urednikov Slovenskega bibliografskega leksikona. Napisal je vrsto prispevkov, zlasti o štajerskih in prekmurskih piscih, poleg tega pa je uredil zbrane spise Podlimbarskega in nekaj knjig drugih slovenskih klasikov.
Arhitekt Oton Jugovec je bil pred vojno vodja džezovskega orkestra »Veseli berači«, eden prvih povojnih dopisnikov jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug iz Gorice, pa tudi eden prvih prejemnikov štipendije češkoslovaške vlade za študij arhitekture v Pragi. Po vrnitvi v domovino leta 1948 je študij nadaljeval v Ljubljani, tam je tudi diplomiral. Izhodišče njegove arhitekture sta racionalizem in stroga podreditev sodobni konstrukcijski logiki; v takem purističnem slogu je leta 1960 zasnoval bencinsko črpalko v Kopru. Reaktorski center v Pódgorici pri Ljubljani, ki ga je projektiral leto pozneje, pa kaže inventivno oblikovanje prostora ter s stilizirano gobasto obsekano obliko reaktorja občutek za material in arhitekturno simboliko. Načrtoval je tudi Kulturni dom španskih borcev v Ljubljani; ta zgradba iz leta 1980 s poudarjenim vhodom in stopniščem ter skrbno obdelavo strukture zunanjih sten kaže odmeve postmodernizma. *Posnetek Arhitekt Oton Jugovec, prejemnik Plečnikove in Prešernove nagrade, se je rodil pred sto leti (1921.) v Radljah ob Dravi.
Dramatik, režiser in igralec Marjan Marinc je med drugo svetovno vojno deloval v partizanskem gledališču, bil do leta 1955 režiser v novosadski operi, potem pa do leta 1975 urednik zabavnih oddaj in režiser pri Radiu Ljubljana. Med vojno je pisal skeče, po vojni pa komedije; igrali so jih predvsem v amaterskih gledališčih. Nekatere njegove radijske igre za otroke so izvajale tudi tuje radijske postaje. Tako je zvenel kot pripovedovalec v Prigodah Lažnivega kljukca: *Posnetek Leta 1989 je prejel Ježkovo nagrado. Marjan Marinc se je rodil pred sto leti (1921.) v Kamniku.
Na večer 19. oktobra pred 80-imi leti so borci dela krimskega partizanskega bataljona pod vodstvom poročnika jugoslovanske kraljeve vojske, 26-letnega Ljuba Šercerja, napadli italijansko okupacijsko posadko v Ložu. Poleg poveljnika postojanke so zajeli tudi večjo količino orožja, streliva in vojaške opreme. Nekoliko pozneje je drugi del bataljona napadel skladišče razstreliva v naselju Bezulják. Napad na Lož je vzbudil zelo veliko pozornost, saj se je s poročilom seznanilo tudi najvišje italijansko vojaško in politično vodstvo. Italijani so v povračilo zajeli več deset vaščanov Loža in Bezuljáka, nekatere so pozneje izpustili, druge pa poslali v ljubljanske zapore. Novembra istega leta so ob pomoči izdaje ujeli Ljuba Šercerja in še nekaj drugih borcev ter jih na procesu obsodili na smrtne ali dolge zaporne kazni. To je bil eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile v prvem letu vojne v tedanji Ljubljanski pokrajini.
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov