Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Reformacija spodbudila razvoj učne kulture v narodnem jeziku * po igralski poti od Ptuja do Nove Gorice * eden od utemeljiteljev jedrske magnetne resonance * kipar presunjen z med in povojnim trpljenjem
Od leta 1992 zadnji dan oktobra v Sloveniji praznujemo kot državni praznik – dan reformacije. Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luter poslal nadškofu v Mainz. Teze so naredile največji vtis na nemške kneze, ki so začeli množično prehajati v luteranstvo in tako izražali nasprotovanje rimskonemškemu cesarju, katoličanu Habsburžanu Karlu V. pred 500 leti (1521) je bil z wormskim ediktom izobčen, ker je bil po mnenju cesarja "od Božje Cerkve ločeni člen in zakrknjeni ločevalec ter očitni krivoverec". Osem let po izobčenju je želel Karel V. nemškim knezom odvzeti pravico, da samostojno urejajo verske zadeve. Tedaj so knezi in nemška mesta protestirali; od tod izhaja imenovanje protestanti za pripadnike katere od cerkva, ki so nastale v obdobju reformacije. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in zato opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Raščice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih slovenski protestantski pisci napisali, jih je Trubar napisal polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh. Trubar pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot osebnost, ki je oblikovala tudi zamisel o organizaciji slovenskega šolstva in kulture. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta sprožili začetek neprekinjenega razvoja učne kulture Slovencev v narodnem jeziku.
Leta 1930 se je v Ljubljani rodil igralec Aleksander Krošl. Končal je Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. Pozneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem gledališču, kjer je leta 1950 debitiral v vlogi Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog. Za svoje stvaritve je prejel nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado in leta 2000 Borštnikov prstan za življenjsko delo.
Akademik Robert Blinc je na odseku za tehniško fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral leta 1959 ter se nato izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, pozneje pa je bil izvoljen za rednega profesorja fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, bil pa je tudi njen dekan. Velja za enega od utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance pri raziskavah strukturnih faznih prehodov, bil je pa tudi soavtor trinajstih patentov. S svojim delom je odločilno pripomogel k mednarodni uveljavitvi laboratorija za magnetno resonanco pri Inštitutu Jožefa Štefana. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi njen podpredsednik, član nekaterih tujih in Evropske znanstvene akademije. Robert Blinc se je rodil leta 1933 v Ljubljani.
Akademski kipar Stane Jarm izhaja iz družine z živo rezbarsko – podobarsko tradicijo. Po končani osnovni šoli v Osilnici se je vpisal na srednjo šolo za umetno obrt v Ljubljani in kasneje končal študij na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu. *Posnetek Po končanem šolanju se je preselil v Kočevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je bil soustanovitelj Likovnega salona Kočevje. Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Širši javnosti je znan po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov. Motive za množico del je našel v domačem okolju in v trpljenju tamkajšnjega prebivalstva – zlasti mater, vdov, otrok in talcev med ter pobitih po drugi svetovni vojni. Njegova dela nosijo tudi pomembno sporočilo. S križevim potom Trpljenje Slovencev, na poti proti grobiščem pod Krenom v Kočevskem rogu, je izrazil svojo bolečino ob povojnih dogodkih in hkrati želel pozvati k odpuščanju krivic in strahot, ki so se v Kočevskem rogu zgodile z množičnimi povojnimi poboji. V pozivih k spravi je se kaže njegova umetniška in človeška veličina. Akademski kipar Stane Jarm – tudi častni občan Kočevja in ribniške občine se je rodil leta 1931 v Osilnici.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Reformacija spodbudila razvoj učne kulture v narodnem jeziku * po igralski poti od Ptuja do Nove Gorice * eden od utemeljiteljev jedrske magnetne resonance * kipar presunjen z med in povojnim trpljenjem
Od leta 1992 zadnji dan oktobra v Sloveniji praznujemo kot državni praznik – dan reformacije. Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luter poslal nadškofu v Mainz. Teze so naredile največji vtis na nemške kneze, ki so začeli množično prehajati v luteranstvo in tako izražali nasprotovanje rimskonemškemu cesarju, katoličanu Habsburžanu Karlu V. pred 500 leti (1521) je bil z wormskim ediktom izobčen, ker je bil po mnenju cesarja "od Božje Cerkve ločeni člen in zakrknjeni ločevalec ter očitni krivoverec". Osem let po izobčenju je želel Karel V. nemškim knezom odvzeti pravico, da samostojno urejajo verske zadeve. Tedaj so knezi in nemška mesta protestirali; od tod izhaja imenovanje protestanti za pripadnike katere od cerkva, ki so nastale v obdobju reformacije. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in zato opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Raščice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih slovenski protestantski pisci napisali, jih je Trubar napisal polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh. Trubar pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot osebnost, ki je oblikovala tudi zamisel o organizaciji slovenskega šolstva in kulture. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta sprožili začetek neprekinjenega razvoja učne kulture Slovencev v narodnem jeziku.
Leta 1930 se je v Ljubljani rodil igralec Aleksander Krošl. Končal je Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. Pozneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem gledališču, kjer je leta 1950 debitiral v vlogi Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog. Za svoje stvaritve je prejel nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado in leta 2000 Borštnikov prstan za življenjsko delo.
Akademik Robert Blinc je na odseku za tehniško fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani doktoriral leta 1959 ter se nato izpopolnjeval v Združenih državah Amerike. Po vrnitvi je postal znanstveni sodelavec Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, pozneje pa je bil izvoljen za rednega profesorja fizike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, bil pa je tudi njen dekan. Velja za enega od utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance pri raziskavah strukturnih faznih prehodov, bil je pa tudi soavtor trinajstih patentov. S svojim delom je odločilno pripomogel k mednarodni uveljavitvi laboratorija za magnetno resonanco pri Inštitutu Jožefa Štefana. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi njen podpredsednik, član nekaterih tujih in Evropske znanstvene akademije. Robert Blinc se je rodil leta 1933 v Ljubljani.
Akademski kipar Stane Jarm izhaja iz družine z živo rezbarsko – podobarsko tradicijo. Po končani osnovni šoli v Osilnici se je vpisal na srednjo šolo za umetno obrt v Ljubljani in kasneje končal študij na Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu. *Posnetek Po končanem šolanju se je preselil v Kočevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je bil soustanovitelj Likovnega salona Kočevje. Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Širši javnosti je znan po ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov. Motive za množico del je našel v domačem okolju in v trpljenju tamkajšnjega prebivalstva – zlasti mater, vdov, otrok in talcev med ter pobitih po drugi svetovni vojni. Njegova dela nosijo tudi pomembno sporočilo. S križevim potom Trpljenje Slovencev, na poti proti grobiščem pod Krenom v Kočevskem rogu, je izrazil svojo bolečino ob povojnih dogodkih in hkrati želel pozvati k odpuščanju krivic in strahot, ki so se v Kočevskem rogu zgodile z množičnimi povojnimi poboji. V pozivih k spravi je se kaže njegova umetniška in človeška veličina. Akademski kipar Stane Jarm – tudi častni občan Kočevja in ribniške občine se je rodil leta 1931 v Osilnici.
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov