Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika٭ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb ٭ najhujša železniška nesreča pri nas ٭ vzgojiteljica medicinskih sester
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
V noči s 4. na 5. november leta 1918 se je na železniški progi Pragersko– Ptuj blizu Hajdine zgodila doslej najhujša železniška nesreča na Slovenskem. Iztiril se je vojaški transportni vlak, s katerim so se z bojišča vračali vojaki, častniki, zdravniki ter strežno osebje madžarske rezervne vojaške bolnišnice. Na kraju nesreče je umrlo 69 oseb, dva dni pozneje so jih pokopali na hajdinskem pokopališču, huje ranjenih pa je bilo 80 ljudi. Prepeljali so jih v ptujsko bolnišnico. Tam jih je zaradi poškodb umrlo še šest. Iz Maribora se je takoj po prejemu obvestila o nesreči na kraj dogodka s posebnim vlakom odpeljalo na pomoč pet zdravnikov, med njimi sanitetni major dr. Ivan Turšič ter sanitetni stotnik dr. Karel Ipavic ter oddelek vojaških bolniških strežnikov pod poveljstvom Ernesta Zelenke, vodje bolniške postaje na mariborskem glavnem kolodvoru. Skupaj je med umikanjem vojaštva na železnicah na Slovenskem v dobrih desetih dneh novembra 1918 umrlo približno 300 ljudi.
Slava Škrabec je leta 1942 diplomirala na višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in se posvetila vzgoji medicinskih sester. Od leta 1950 je delala na ministrstvu za zdravstvo Ljudske republike Slovenije, skoraj dve desetletji pa je bila ravnateljica šole za medicinske sestre v Celju. Uveljavila je načelo, da je za sestro najpomembnejše delo ob bolniku; njena metoda poučevanja (pet ur prakse, ki jo je sama nadzorovala, in pet ur teoretičnega pouka) se je izkazala za zelo uspešno. Slava Škrabec se je rodila leta 1920 v Ribnici na Dolenjskem.
Prvi demokratično izvoljeni češkoslovaški predsednik Tomaš G. Masaryk je 5. novembra 1920 imenoval Jožeta Plečnika za glavnega arhitekta pri prenovi gradu Hradčani. Po poldrugem desetletju dela – od 1920 do 1935 - je grajski kompleks iz 9. stoletja in nekdanjo habsburško rezidenco preuredil v simbol mlade demokratične države, saj je postal rezidenca predsednika republike in največji muzej v tedanji Češkoslovaški. Leta 2006 so mu v južnih vrtovih gradu Hradčani postavili doprsni kip. *Posnetek je povedal Ivo Velišek, direktor uprave praškega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je ustvaril tudi cerkev Najsvetejšega srca Jezusovega na Vinohradih, ki velja za najpomembnejši češki sakralni spomenik 20. stoletja.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika٭ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb ٭ najhujša železniška nesreča pri nas ٭ vzgojiteljica medicinskih sester
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
V noči s 4. na 5. november leta 1918 se je na železniški progi Pragersko– Ptuj blizu Hajdine zgodila doslej najhujša železniška nesreča na Slovenskem. Iztiril se je vojaški transportni vlak, s katerim so se z bojišča vračali vojaki, častniki, zdravniki ter strežno osebje madžarske rezervne vojaške bolnišnice. Na kraju nesreče je umrlo 69 oseb, dva dni pozneje so jih pokopali na hajdinskem pokopališču, huje ranjenih pa je bilo 80 ljudi. Prepeljali so jih v ptujsko bolnišnico. Tam jih je zaradi poškodb umrlo še šest. Iz Maribora se je takoj po prejemu obvestila o nesreči na kraj dogodka s posebnim vlakom odpeljalo na pomoč pet zdravnikov, med njimi sanitetni major dr. Ivan Turšič ter sanitetni stotnik dr. Karel Ipavic ter oddelek vojaških bolniških strežnikov pod poveljstvom Ernesta Zelenke, vodje bolniške postaje na mariborskem glavnem kolodvoru. Skupaj je med umikanjem vojaštva na železnicah na Slovenskem v dobrih desetih dneh novembra 1918 umrlo približno 300 ljudi.
Slava Škrabec je leta 1942 diplomirala na višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in se posvetila vzgoji medicinskih sester. Od leta 1950 je delala na ministrstvu za zdravstvo Ljudske republike Slovenije, skoraj dve desetletji pa je bila ravnateljica šole za medicinske sestre v Celju. Uveljavila je načelo, da je za sestro najpomembnejše delo ob bolniku; njena metoda poučevanja (pet ur prakse, ki jo je sama nadzorovala, in pet ur teoretičnega pouka) se je izkazala za zelo uspešno. Slava Škrabec se je rodila leta 1920 v Ribnici na Dolenjskem.
Prvi demokratično izvoljeni češkoslovaški predsednik Tomaš G. Masaryk je 5. novembra 1920 imenoval Jožeta Plečnika za glavnega arhitekta pri prenovi gradu Hradčani. Po poldrugem desetletju dela – od 1920 do 1935 - je grajski kompleks iz 9. stoletja in nekdanjo habsburško rezidenco preuredil v simbol mlade demokratične države, saj je postal rezidenca predsednika republike in največji muzej v tedanji Češkoslovaški. Leta 2006 so mu v južnih vrtovih gradu Hradčani postavili doprsni kip. *Posnetek je povedal Ivo Velišek, direktor uprave praškega gradu. Arhitekt Jože Plečnik je ustvaril tudi cerkev Najsvetejšega srca Jezusovega na Vinohradih, ki velja za najpomembnejši češki sakralni spomenik 20. stoletja.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov