Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Napoleonovi vojaki s Kranjskega * arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino * od študentskega voditelja do diplomata * oder, radijska igra in šanson
Leta 1810 je Napoleon v Fontainebleauju podpisal ukaz o ustanovitvi lahkega pehotnega polka z imenom Regiment d' Illirie, ki se je rekrutiral po okrožjih ilirskih provinc. Slovenski del Ilirskih provinc, dežela Kranjska, je moral vanj prispevati 2800 nabornikov. Med mladeniči tistega časa pa ni bilo zaznati pretirane volje za služenje v Napoleonovi armadi, zato so nabornike dobesedno lovili in jih ujete ter v okovih predajali vojaškim uradom. Ker so številni skušali pobegniti, so jih Francozi kaznovali s smrtjo. Ko so nasilno polovljene nabornike izurili, so jih poslali v boje po Evropi. Nabora so bili oproščeni le prvorojeni kmečki sinovi, šolani meščani in rudarji. Josip Jurčič je temu posvetil zgodbo »Spomini starega Slovenca«. V njej je opisal dogajanja v Ilirskem polku, ki je sodeloval tudi na pohodu v Rusijo, tam utrpel zelo hude izgube in bil leta 1813 razpuščen.
Leta 1904 se je v Novem mestu rodil arhitekt in publicist Marjan Mušič. Že kot gimnazijec se je v krogu Božidarja Jakca, Ivana Čarga in drugih uveljavil kot slikar. Leta 1929 je diplomiral na arhitekturnem oddelku pri Jožetu Plečniku. Njegovo delo je zelo raznovrstno in obsega projektantske naloge pretežno spomeniške narave, konservatorske posege ter publicistiko o starejši in sodobni arhitekturi. Mednarodni ugled si je pridobil s prenovo in rešitvijo nagnjenega zidu cerkve svete Sofije v Ohridu leta 1953. Postal je član komiteja Unesca za reševanje spomenikov stare Nubije. Sodeloval je pri obnovi bazilike v Poreču in Dioklecijanove palače v Splitu, doma pa sta najpomembnejši njegovi obnovi Stare grofije v Celju ter gradu Otočec. Marjan Mušič je leta 1972 prejel Prešernovo nagrado.
Politik in diplomat Jože Zemljak je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Med študijem je politično deloval v levih krščanskih akademskih društvih in bil izvoljen tudi za predsednika Zveze slušateljev Aleksandrove univerze, kot se je nekaj časa imenovala ljubljanska univerza. Leta 1938 je z Edvardom Kocbekom ustanovil revijo »Dejanje« in vanjo pisal politične članke. Na začetku okupacije leta 1941 je kot predstavnik krščanskih socialistov vstopil v Osvobodilno fronto in bil član vodstva njene mladinske organizacije, leto pozneje pa je postal član uredništva Slovenskega poročevalca. Italijani so ga kmalu zaprli in poslali v taborišče Visco. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano in bil nato med drugim na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen za člana Plenuma Osvobodilne fronte in Avnoja. Po koncu vojne je stopil v diplomatsko službo: bil je v jugoslovanski delegaciji na pariški mirovni konferenci, nato pa je delal na ambasadah v Parizu, Varšavi in Trstu, bil je tudi veleposlanik v Avstriji in Izraelu. Jože Zemljak se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Gledališka in filmska igralka Duša Počkaj sodi med najpomembnejše dramske ustvarjalke povojnih rodov. Že med študijem na Akademiji za igralsko umetnost – leta 1949 je bila med prvimi diplomantkami – je igrala manjše vloge v Drami SNG Ljubljana, v gledališki hiši, ki ji je ostala zavezana do smrti. Že med prvimi nastopi je opozorila nase z ekspresivno navzočnostjo, temnim glasom in izrazitimi upodobitvami značajev. Ob dramskih postavah iz modernega svetovnega in slovenskega repertoarja je izvirno in izrazito upodabljala tudi vloge iz starejše in polpretekle dramske klasike. O svojem petju v gledališki predstavi Talec je med drugim povedala *Posnetek Uspešno je igrala v televizijskih dramah, številnih filmih in se preizkusila v šansonu. Za svoje delo je Duša Počkajeva dobila puljsko zlato areno ter Sterijevo in Prešernovo nagrado. Veliko je dala tudi slovenski radijski igri; nastopala je v več kot sto vlogah. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Lendavi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Napoleonovi vojaki s Kranjskega * arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino * od študentskega voditelja do diplomata * oder, radijska igra in šanson
Leta 1810 je Napoleon v Fontainebleauju podpisal ukaz o ustanovitvi lahkega pehotnega polka z imenom Regiment d' Illirie, ki se je rekrutiral po okrožjih ilirskih provinc. Slovenski del Ilirskih provinc, dežela Kranjska, je moral vanj prispevati 2800 nabornikov. Med mladeniči tistega časa pa ni bilo zaznati pretirane volje za služenje v Napoleonovi armadi, zato so nabornike dobesedno lovili in jih ujete ter v okovih predajali vojaškim uradom. Ker so številni skušali pobegniti, so jih Francozi kaznovali s smrtjo. Ko so nasilno polovljene nabornike izurili, so jih poslali v boje po Evropi. Nabora so bili oproščeni le prvorojeni kmečki sinovi, šolani meščani in rudarji. Josip Jurčič je temu posvetil zgodbo »Spomini starega Slovenca«. V njej je opisal dogajanja v Ilirskem polku, ki je sodeloval tudi na pohodu v Rusijo, tam utrpel zelo hude izgube in bil leta 1813 razpuščen.
Leta 1904 se je v Novem mestu rodil arhitekt in publicist Marjan Mušič. Že kot gimnazijec se je v krogu Božidarja Jakca, Ivana Čarga in drugih uveljavil kot slikar. Leta 1929 je diplomiral na arhitekturnem oddelku pri Jožetu Plečniku. Njegovo delo je zelo raznovrstno in obsega projektantske naloge pretežno spomeniške narave, konservatorske posege ter publicistiko o starejši in sodobni arhitekturi. Mednarodni ugled si je pridobil s prenovo in rešitvijo nagnjenega zidu cerkve svete Sofije v Ohridu leta 1953. Postal je član komiteja Unesca za reševanje spomenikov stare Nubije. Sodeloval je pri obnovi bazilike v Poreču in Dioklecijanove palače v Splitu, doma pa sta najpomembnejši njegovi obnovi Stare grofije v Celju ter gradu Otočec. Marjan Mušič je leta 1972 prejel Prešernovo nagrado.
Politik in diplomat Jože Zemljak je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Med študijem je politično deloval v levih krščanskih akademskih društvih in bil izvoljen tudi za predsednika Zveze slušateljev Aleksandrove univerze, kot se je nekaj časa imenovala ljubljanska univerza. Leta 1938 je z Edvardom Kocbekom ustanovil revijo »Dejanje« in vanjo pisal politične članke. Na začetku okupacije leta 1941 je kot predstavnik krščanskih socialistov vstopil v Osvobodilno fronto in bil član vodstva njene mladinske organizacije, leto pozneje pa je postal član uredništva Slovenskega poročevalca. Italijani so ga kmalu zaprli in poslali v taborišče Visco. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano in bil nato med drugim na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen za člana Plenuma Osvobodilne fronte in Avnoja. Po koncu vojne je stopil v diplomatsko službo: bil je v jugoslovanski delegaciji na pariški mirovni konferenci, nato pa je delal na ambasadah v Parizu, Varšavi in Trstu, bil je tudi veleposlanik v Avstriji in Izraelu. Jože Zemljak se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Gledališka in filmska igralka Duša Počkaj sodi med najpomembnejše dramske ustvarjalke povojnih rodov. Že med študijem na Akademiji za igralsko umetnost – leta 1949 je bila med prvimi diplomantkami – je igrala manjše vloge v Drami SNG Ljubljana, v gledališki hiši, ki ji je ostala zavezana do smrti. Že med prvimi nastopi je opozorila nase z ekspresivno navzočnostjo, temnim glasom in izrazitimi upodobitvami značajev. Ob dramskih postavah iz modernega svetovnega in slovenskega repertoarja je izvirno in izrazito upodabljala tudi vloge iz starejše in polpretekle dramske klasike. O svojem petju v gledališki predstavi Talec je med drugim povedala *Posnetek Uspešno je igrala v televizijskih dramah, številnih filmih in se preizkusila v šansonu. Za svoje delo je Duša Počkajeva dobila puljsko zlato areno ter Sterijevo in Prešernovo nagrado. Veliko je dala tudi slovenski radijski igri; nastopala je v več kot sto vlogah. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Lendavi.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov