Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Selan (1902- 1981) kmet in kartograf * Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec * »Še vedno je nekje poletje temno, tiho poletje s tvojimi očmi« * predplebiscitne obljube skopnele v mesecu dni
Mecen in zbiralec ljudskih pesmi Andrej Smole je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je ob materini pomoči postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja kmalu bankrotiral. Od leta 1827 do leta 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine – in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna. Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil leta 1800 v Ljubljani.
Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil na današnji dan leta 1930 v Ljubljani. Prve pesmi je objavil že kot dijak prvega letnika klasične gimnazije. Že takrat je veljal za samotarja in posebneža, zanimale so ga duhovne vede, astronomija, astrofizika in matematika. Za njegovo pesništvo so značilni prepletanje razumskosti in bogate fantazije, nagnjen je k metafiziki oziroma transcendenci. Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo je značilna emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj, pa tudi številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Leta 1962 je prejel nagrado za najboljše besedilo na 1. festivalu Slovenske popevke za besedilo pesmi »Zemlja pleše«. Za svoje delo je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1986 pa veliko Prešernovo nagrado. Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil leta 1930 v Ljubljani.
Leta 1920, komaj poldrugi mesec po koroškem plebiscitu, je zavezniška plebiscitna komisija izročila plebiscitno ozemlje nekdanje cone A Avstriji, štiri dni pozneje pa je ta prevzela suverenost nad celotnim območjem. Koroški deželni upravitelj Artur Lemisch je tedaj – v nasprotju s predplebiscitnimi obljubami − napovedal ostro in takojšnjo germanizacijo koroških Slovencev ter pospešen premik slovenske jezikovne meje proti jugu. Veliko slovenskih izobražencev se je zaradi te grožnje in pritiskov, ki so sledili, izselilo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ivan Selan je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh stopnjah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko bolj presenetljivo, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu. Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Selan je tematske zemljevide risal ročno, s preprostim orodjem, ki si ga je izdelal sam. Razvil je kar 48 tipov pisav, poseben način senčenja in izpopolnil kartografska orodja. Njegovo zadnje kartografsko delo je bil stenski zemljevid Slovenije, ki ga je po njegovi smrti leta 1982 dokončal dr. Marko Žerovnik. Kmet in kartograf Ivan Selan se je rodil leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Selan (1902- 1981) kmet in kartograf * Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec * »Še vedno je nekje poletje temno, tiho poletje s tvojimi očmi« * predplebiscitne obljube skopnele v mesecu dni
Mecen in zbiralec ljudskih pesmi Andrej Smole je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je ob materini pomoči postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja kmalu bankrotiral. Od leta 1827 do leta 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine – in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna. Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil leta 1800 v Ljubljani.
Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil na današnji dan leta 1930 v Ljubljani. Prve pesmi je objavil že kot dijak prvega letnika klasične gimnazije. Že takrat je veljal za samotarja in posebneža, zanimale so ga duhovne vede, astronomija, astrofizika in matematika. Za njegovo pesništvo so značilni prepletanje razumskosti in bogate fantazije, nagnjen je k metafiziki oziroma transcendenci. Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo je značilna emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj, pa tudi številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Leta 1962 je prejel nagrado za najboljše besedilo na 1. festivalu Slovenske popevke za besedilo pesmi »Zemlja pleše«. Za svoje delo je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1986 pa veliko Prešernovo nagrado. Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil leta 1930 v Ljubljani.
Leta 1920, komaj poldrugi mesec po koroškem plebiscitu, je zavezniška plebiscitna komisija izročila plebiscitno ozemlje nekdanje cone A Avstriji, štiri dni pozneje pa je ta prevzela suverenost nad celotnim območjem. Koroški deželni upravitelj Artur Lemisch je tedaj – v nasprotju s predplebiscitnimi obljubami − napovedal ostro in takojšnjo germanizacijo koroških Slovencev ter pospešen premik slovenske jezikovne meje proti jugu. Veliko slovenskih izobražencev se je zaradi te grožnje in pritiskov, ki so sledili, izselilo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ivan Selan je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh stopnjah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko bolj presenetljivo, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu. Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Selan je tematske zemljevide risal ročno, s preprostim orodjem, ki si ga je izdelal sam. Razvil je kar 48 tipov pisav, poseben način senčenja in izpopolnil kartografska orodja. Njegovo zadnje kartografsko delo je bil stenski zemljevid Slovenije, ki ga je po njegovi smrti leta 1982 dokončal dr. Marko Žerovnik. Kmet in kartograf Ivan Selan se je rodil leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Neveljaven email naslov