Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Zborovodja Avgust Šuligoj in zbor »Trboveljski slavček« * cesar razpusti verske ustanove * uvajanje matematičnih metod v ekonomijo * prvi častni občan Maribora slovenskega rodu

Avstrijski cesar Jožef II. je pred 240. leti (1781) v vseh dednih deželah monarhije z dekretom razpustil vse samostane oziroma vse moške in ženske redove, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo. Ta usoda je doletela tudi stiške cistercijance, kljub njihovemu dokazovanju, da je Stična najstarejša redovna naselbina na Kranjskem, ki si je posebno v zadnjih stoletjih pridobila velike zasluge na verskem, znanstvenem in gospodarskem področju, se izkazala pri obrambi pred Turki in opazno delovala proti reformaciji. Oktobra leta 1784 so stiški samostan, ustanovljen leta 1136, tudi zares razpustili. Vseh 27 menihov je odšlo v druge samostane ali pa prevzelo dušnopastirska dela v bližnji ali daljni okolici. Zadnji stiški opat, baron Franc Ksaver Taufferer, je dobil letno pokojnino in je kot zasebnik še pet let živel na domačem gradu Turn pri Višnji Gori.

Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj je maturiral v Gorici ter nato poučeval na Primorskem. Kot zborovodja se je izobrazil v pevskem zboru Učiteljske zveze Julijske krajine, izpopolnjeval pa s hospitacijami pri mladinskih zborih v Italiji, Franciji, Švici, Avstriji in na Češkem. Razvil je metodiko šolanja predmutacijskih glasov, ki ni imela škodljivih posledic. Leta 1927 se je pred fašizmom umaknil v Trbovlje. Tu je ustanovil ter do druge svetovne vojne vodil tudi v Evropi priznani mladinski zbor »Trboveljski slavček«. Zbor je nastopal tudi na Radiu Ljubljana in leta 1938 so koncert mladih pevcev prenašali v Združene države Amerike na 110 radijskih postaj za ameriške šolarje. Ohranjen je posnetek pozdrava ob začetku prenosa omenjenega koncerta *Posnetek . Tako pa je Tao pa je pred 83 leti zvenela pesem Sestrici *Posnetek Temu je sledilo povabilo in mladinski zbor rudarskih otrok iz Trbovelj je s svojim zborovodjem Šuligojem odpotoval na dva meseca in pol trajajočo turnejo po Ameriki. Tako so, kot je pisalo tedanje časopisje - »pojoči otroci iz ozke sajaste doline temnih rovov, črne rude, barak in pustih sivih hiš s pesmijo osvojili svet". Po drugi svetovni vojni je med drugim vodil Mladinski zbor Slovenske filharmonije ter napisal veliko strokovnih člankov. Zborovodja in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj se je rodil leta 1900 v Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.

Matematik Alojzij Vadnal je leta 1939 doktoriral s temo »Različne definicije in ukrivljenosti prostorov« ter se nato izpopolnjeval v Avstriji, Sovjetski zvezi in v Združenih državah Amerike. Do leta 1947 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, pozneje pa redni profesor na ekonomski fakulteti. Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za uvajanje matematičnih metod v ekonomijo, med drugim linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja. Objavil je številne strokovne in poljudne članke ter več deset knjig, predvsem učbenikov. Alojzij Vadnal je bil predsednik in častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov ter Prirodoslovnega društva Slovenije, častni doktor Univerze v Ljubljani ter leta 1969 prejemnik Kraigherjeve nagrade. Rodil se je leta 1910 v Divači.

Po tistem, ko je mestni načelnik Maribora dr. Josip Leskovar maja 1933 mestnemu svetu predlagal, da bi generala in pesnika Rudolfa Maistra razglasili za prvega slovenskega častnega občana Maribora, je bil ta predlog sprejet z velikim navdušenjem. Listino so podelili na veliki slovesnosti ob 15. obletnici osvoboditve, ki je bila 19. novembra 1933 na mariborskem Glavnem trgu. Mestni načelnik /tako se je tedaj reklo funkciji, ki je bila primerljiva županski/ dr. Franjo Lipold jo je Maistru izročil na balkonu Rotovža. Maister je v znak trajnega mestnega priznanja prejel še simboličen ščit, "ki naj ga za vedno veže z nacionalnim Mariborom, kateremu je bil v najodločilnejših dneh mogočen ščit in varnost.« General Rudolf Maister je tako postal prvi častni občan Maribora slovenskega rodu.