Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Na svoji zemlji« prvi slovenski zvočni, celovečerni igrani film * duhovnik in narodni buditelj v Beneški Sloveniji * teoretična misel o likovnih procesih * družbena kritičnost pripovednika in esejista
Duhovnik Mario Lavrenčič je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štoblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral več osrednjih slovenskih kulturnopolitičnih prireditev v Beneški Sloveniji. Duhovnik Mario Lavrenčič, ki je skupaj z Emilom Cenčičem vrsto let urejal kulturno – verski časopis Dom, se je rodil leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu.
Slikar, scenograf in pedagog Milna Butina je leta 1951 diplomiral iz slikarstva na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter delal nato kot scenograf in scenski slikar v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi v drugih gledališčih ter na ljubljanski televiziji. Med drugim se je posvečal likovni teoriji ter z objavljenimi deli pomembno razširil slovensko teoretično misel o likovnih procesih. Poučeval je na šoli za oblikovanje, na akademiji za likovno umetnost ter kot izredni profesor za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Milan Butina se je rodil leta 1923 v Kočevju.
Pripovednik, dramatik in esejist Marjan Rožanc je pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi in velja za najpomembnejšega slovenskega esejista in enega najvidnejših pisateljev zadnje tretjine 20. stoletja. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman Ljubezen in avtobiografski Roman o knjigah. Od leta 1956 je delal večinoma v svobodnem poklicu. Uveljavil se je kot pripovednik in esejist, njegova moralna in družbena kritičnost pa je izrazitejša v dramah. Uprizoritev drame Topla greda na Odru 57 je bila leta 1964 med premiero ustavljena in drama sodno prepovedana, zato je v knjižni obliki izšla šele leta 1989. Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Marjan Rožanc se je rodil leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Po njem se imenuje nagrada za najboljšo esejistično knjigo.
Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji«, epopejo o narodnoosvobodilnem boju in iskrenem hrepenenju primorskih Slovencev po svobodi, režiserja Franceta Štiglica po scenariju Cirila Kosmača, so snemali leta 1947 in 48, večinoma v Baški grapi. Je naš edini himnični film o partizanstvu, saj so se naslednji te tematike lotevali v obliki problemskih dram ali celo komedij, kot sta Tistega lepega dne in Ne joči, Peter. V filmu so nastopili naturščiki in številni naši gledališki igralci v svojih prvih filmskih vlogah: Lojze Potokar, France Presetnik, Štefka Drolc, Mileva Zakrajšek, Metka Bučar, Majda Potokar, Andrej Kurent in drugi. Slavnostna premiera filma »Na svoji zemlji« je bila na današnji dan leta 1948 v kinu Union v Ljubljani. *Posnetek Film Na svoji zemlji si je v kinematografih po vsej Sloveniji ogledalo približno 400 tisoč ljudi, leto pozneje pa se je kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavili v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu v Franciji.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Na svoji zemlji« prvi slovenski zvočni, celovečerni igrani film * duhovnik in narodni buditelj v Beneški Sloveniji * teoretična misel o likovnih procesih * družbena kritičnost pripovednika in esejista
Duhovnik Mario Lavrenčič je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štoblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral več osrednjih slovenskih kulturnopolitičnih prireditev v Beneški Sloveniji. Duhovnik Mario Lavrenčič, ki je skupaj z Emilom Cenčičem vrsto let urejal kulturno – verski časopis Dom, se je rodil leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu.
Slikar, scenograf in pedagog Milna Butina je leta 1951 diplomiral iz slikarstva na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter delal nato kot scenograf in scenski slikar v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi v drugih gledališčih ter na ljubljanski televiziji. Med drugim se je posvečal likovni teoriji ter z objavljenimi deli pomembno razširil slovensko teoretično misel o likovnih procesih. Poučeval je na šoli za oblikovanje, na akademiji za likovno umetnost ter kot izredni profesor za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Milan Butina se je rodil leta 1923 v Kočevju.
Pripovednik, dramatik in esejist Marjan Rožanc je pripadal rodu, ki se je od socialnega in sentimentalnega realizma premaknil k modernejši prozi in velja za najpomembnejšega slovenskega esejista in enega najvidnejših pisateljev zadnje tretjine 20. stoletja. Njegovi osrednji pripovedni besedili sta roman Ljubezen in avtobiografski Roman o knjigah. Od leta 1956 je delal večinoma v svobodnem poklicu. Uveljavil se je kot pripovednik in esejist, njegova moralna in družbena kritičnost pa je izrazitejša v dramah. Uprizoritev drame Topla greda na Odru 57 je bila leta 1964 med premiero ustavljena in drama sodno prepovedana, zato je v knjižni obliki izšla šele leta 1989. Od srede 60-ih let prejšnjega stoletja se je intenzivno in redno ukvarjal z esejistiko ter jo postopoma razvil v enega od vrhuncev svojega opusa in tovrstne slovenske književnosti sploh. Marjan Rožanc se je rodil leta 1930 v Slapah pri Ljubljani. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leto dni po smrti, 1991-ega, pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Po njem se imenuje nagrada za najboljšo esejistično knjigo.
Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji«, epopejo o narodnoosvobodilnem boju in iskrenem hrepenenju primorskih Slovencev po svobodi, režiserja Franceta Štiglica po scenariju Cirila Kosmača, so snemali leta 1947 in 48, večinoma v Baški grapi. Je naš edini himnični film o partizanstvu, saj so se naslednji te tematike lotevali v obliki problemskih dram ali celo komedij, kot sta Tistega lepega dne in Ne joči, Peter. V filmu so nastopili naturščiki in številni naši gledališki igralci v svojih prvih filmskih vlogah: Lojze Potokar, France Presetnik, Štefka Drolc, Mileva Zakrajšek, Metka Bučar, Majda Potokar, Andrej Kurent in drugi. Slavnostna premiera filma »Na svoji zemlji« je bila na današnji dan leta 1948 v kinu Union v Ljubljani. *Posnetek Film Na svoji zemlji si je v kinematografih po vsej Sloveniji ogledalo približno 400 tisoč ljudi, leto pozneje pa se je kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavili v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu v Franciji.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov