Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *? Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo * Splošna šolska obveznost za vse otroke * Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi
6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljansko škofijo. Papež Pij II. jo je devet mesecev pozneje kanonično potrdil in jo neposredno podredil Svetemu sedežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod papežem Pavlom VI. – sedem let pozneje.
S terezijanskim osnovnošolskimi zakonom, imenovanim Šolska splošna naredba, ki ga je 6. decembra 1774 potrdila Marija Terezija, je bila prvič na našem ozemlju uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta, ne glede na starost in spol. Zakon je poznal tri oblike šol; trivialne, glavne in normalne šole. Z reformami Marije Terezije in Jožefa II., je na šolsko področje prvič bolj resno posegla država, ki si je šolski sistem krojila po svojih potrebah. Leta 1805 je stopil v veljavo nov zakon. Politična šolska ustava. Zakon je poudarjal vzgojno vlogo verouka in znova uvedel cerkven nadzor. Uvajal je tudi ponavljalne nedeljske šole, ki so bile namenjene tistim šolarjem, ki so že končali obvezno šolanje.
Literarni zgodovinar, pesnik, prevajalec, bibliotekar in diplomat Oton Berkopec je po maturi v novem mestu odšel v Prago, kjer je študiral slavistiko in leta 1935 tam tudi doktoriral. Deloval je na Češkem, kjer je bil skoraj dve desetletji bibliotekar v slovanski in nato v univerzitetni knjižnici in v letih od 1958 do 1971 znanstveni sodelavec češke akademije znanosti. Na Karlovi univerzi v Pragi je bil v letih pred in po drugi svetovni vojni lektor slovenščine. Berkopec je češke bralce že v svojih zgodnjih delih seznanil z izjemnimi osebnostmi slovenske kulture 19. stoletja, prav tako pa ves vzhodni del srednjeevropskega prostora z vrednotami in dejavnostjo slovenskih kulturnih ustanov. Vrhunec njegove literarne dejavnosti je bila izdaja antologije slovenske poezije Zvezde nad Triglavom leta 1940, ko je okoli tega projekta zbral najbolj znane češke pesnike. Antologija je zajela najznamenitejše pesnike od moderne do 30 let, od Cankarja, Murna in Župančiča prek socialne poezije Kosovela in Klopčiča do ekspresionistov, kot sta bila Vodnik in Kocbek. Leta 1983 pa je objavil antologijsko nadaljevanje pod naslovom Nove zvezde nad Triglavom, v katerem so bili češki javnosti predstavljeni Matej Bor, Jože Udovič, Ivan Minatti, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Gregor Strniša, Dane Zajc, Svetlana Makarovič, Ervin Fritz, Tone Kuntner in Saša Vegri. Oton Berkopec se je rodil leta 1906 v Vinici pri Črnomlju.
Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih odvrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topništvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski partizani rešili tri člane posadke.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *? Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo * Splošna šolska obveznost za vse otroke * Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi
6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljansko škofijo. Papež Pij II. jo je devet mesecev pozneje kanonično potrdil in jo neposredno podredil Svetemu sedežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod papežem Pavlom VI. – sedem let pozneje.
S terezijanskim osnovnošolskimi zakonom, imenovanim Šolska splošna naredba, ki ga je 6. decembra 1774 potrdila Marija Terezija, je bila prvič na našem ozemlju uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta, ne glede na starost in spol. Zakon je poznal tri oblike šol; trivialne, glavne in normalne šole. Z reformami Marije Terezije in Jožefa II., je na šolsko področje prvič bolj resno posegla država, ki si je šolski sistem krojila po svojih potrebah. Leta 1805 je stopil v veljavo nov zakon. Politična šolska ustava. Zakon je poudarjal vzgojno vlogo verouka in znova uvedel cerkven nadzor. Uvajal je tudi ponavljalne nedeljske šole, ki so bile namenjene tistim šolarjem, ki so že končali obvezno šolanje.
Literarni zgodovinar, pesnik, prevajalec, bibliotekar in diplomat Oton Berkopec je po maturi v novem mestu odšel v Prago, kjer je študiral slavistiko in leta 1935 tam tudi doktoriral. Deloval je na Češkem, kjer je bil skoraj dve desetletji bibliotekar v slovanski in nato v univerzitetni knjižnici in v letih od 1958 do 1971 znanstveni sodelavec češke akademije znanosti. Na Karlovi univerzi v Pragi je bil v letih pred in po drugi svetovni vojni lektor slovenščine. Berkopec je češke bralce že v svojih zgodnjih delih seznanil z izjemnimi osebnostmi slovenske kulture 19. stoletja, prav tako pa ves vzhodni del srednjeevropskega prostora z vrednotami in dejavnostjo slovenskih kulturnih ustanov. Vrhunec njegove literarne dejavnosti je bila izdaja antologije slovenske poezije Zvezde nad Triglavom leta 1940, ko je okoli tega projekta zbral najbolj znane češke pesnike. Antologija je zajela najznamenitejše pesnike od moderne do 30 let, od Cankarja, Murna in Župančiča prek socialne poezije Kosovela in Klopčiča do ekspresionistov, kot sta bila Vodnik in Kocbek. Leta 1983 pa je objavil antologijsko nadaljevanje pod naslovom Nove zvezde nad Triglavom, v katerem so bili češki javnosti predstavljeni Matej Bor, Jože Udovič, Ivan Minatti, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Gregor Strniša, Dane Zajc, Svetlana Makarovič, Ervin Fritz, Tone Kuntner in Saša Vegri. Oton Berkopec se je rodil leta 1906 v Vinici pri Črnomlju.
Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih odvrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topništvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski partizani rešili tri člane posadke.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov