Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Janko Orožen (1891-1989) raziskovalec preteklosti Celja * »Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« * Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike * Friderik Pregl prejel Nobelovo nagrado za kemijo

V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so upoštevali to pravilo in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost 19. stoletja Benjamin Ipavec. Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, igral orkester domačega 17. pešpolka pod vodstvom Frana Gerbiča, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob burnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec. Po predstavi je dobil številne čestitke in pohvale.

Zgodovinar Janko Orožen se je rodil pred 130. leti (1891) v Turju pri Rimskih Toplicah. Po poklicu je bil učitelj. Med prvo svetovno vojno se je pridružil prostovoljcem v češki legiji in z njo odšel na solunsko fronto. Leta 1922 je diplomiral na filozofski fakulteti, nato pa kot zgodovinar, slavist in geograf poučeval v Murski Soboti in Celju. Med vojnama je pisal pedagoške razprave in učbenike za zgodovino, geografijo, ruščino in češčino; vsega je napisal več kot 30 knjig, vrsto razprav, člankov in poročil ter 12 učbenikov. Janko Orožen je raziskoval tudi zgodovino Celja ter območij v porečju Savinje in Save.

Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Železnikih.

10. decembra 1923 je v Ljubljani rojeni slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za razvoj nove metode pri kvantitativni organski mikroanalizi. Pregl velja za prvega in doslej edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je prejel to nagrado. Njegova spoznanja so vplivala na razvoj naravoslovnih ved, v ZDA pa je njegova metoda vodila k raziskavam nukleinskih kislin in posredno genetike. Po njem so v Sloveniji poimenovane nagrade za dosežke na področju znanstvenega in raziskovalnega dela v kemiji, v Avstriji pa podeljujejo nagrado Fritz-Pregl Preis tistim znanstvenikom, za katere velja, da so pripomogli k premikanju mejnikov na področju kemijskih znanosti.