Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Janko Messner (1921-2011) pisatelj, ki je vrnil državno odlikovanje * Literat in duhovnik * Raziskovalec akustike Postojnske jame * Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …

Pesnik, pripovednik in prevajalec Alojzij Peterlin se je rodil leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, potem pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili. Alojzij Peterlin je tudi prevajal, predvsem operne librete.

Miroslav Adlešič je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in avtor strokovnih del. Njegovo pomembno delo so raziskave akustike prostorov, predvsem dvoran. Tako je opravil tudi zvočno analizo Postojnske jame in ugotovil učinke, ki onemogočajo estetsko izvajanje glasbe v tej naravni dvorani. Zato je izdelal natančne načrte za multimedijsko dvorano za 2.000 gledalcev, ki bi jo lahko prepeljali v Postojnsko jamo, pri tem bi dvorana izkoriščala naravne akustične lastnosti jame, hkrati pa bi odpravila večino pododmevov, ki sicer popačijo tone iz orkestrskih glasbil. Miroslav Adlešič se je rodil leta 1907 v Postojni.

Pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh se je rodil pred 99 leti v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in izoblikovano združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. *Posnetek Slišali smo Kajuhovo pesem »Samo en cvet v izvedbi tenorista Jurija Reje in spremljavi simfonikov RTV Slovenija. Karel Destovnik - Kajuh je umrl, preden je dopolnil 22 let – 22. februarja 1944 v Šentvidu pri Zavodnju med pohodom XIV. divizije na Štajersko.

Pisatelj, prevajalec in slavist Janko Messner se je rodil v družini šestih otrok, ki je predvsem po zaslugi matere dala kar štiri izobražence – brat Štefan je bil duhovnik, Franc učitelj, sestra Rezika je bila profesorica v Ljubljani. Med vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško armado ter ranjen. *Posnetek Leta 1945 so ga zaprle britanske zasedbene oblasti, a mu je uspelo pobegniti v Jugoslavijo, kjer je po maturi študiral slavistiko. Poučeval je na gimnaziji na Ravnah na Koroškem, potem še 17 let na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Kot pisatelj se je Janko Messner najprej predstavil s „Koroškimi razglednicami“ 1970. V svojih delih je razvijal satiro, polemičnost in obtoževanje, pa tudi jedko zavračanje nečlovečnosti. Dogajanje na avstrijskem Koroškem je popisal v številnih črticah, novelah, satirah, esejih in gledaliških besedilih. Nacizem je obravnaval v televizijski drami Vrnitev in v dnevniških zapisih Živela Nemčija. Za svoj literarni opus je prejel vrsto nagrad, med njimi zlato Prago za televizijsko dramo „Vrnitev“, nagrado Prešernovega sklada, za dvojezično literarno ustvarjanje pa ga je odlikovala tudi Republika Avstrija s podelitvijo avstrijskega častnega križa. Najvišje avstrijsko odlikovanje je Messner nekaj let zatem vrnil – iz protesta, ker Avstrijska radiotelevizija ni predvajala njegovega filma „Vrnitev“, v katerem opisuje pregon slovenskih družin v nemška taborišča in sovražno politično ozračje po njihovi vrnitvi. Pisatelj Janko Messner, borec za pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem, se je rodil pred 100 leti v Dobu pri Pliberku.