Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor * Odprtje gorenjske železniške proge * Umetnostni zgodovinar v Krakovu * Mojster prodorne satire
Leta 1870 je bila odprta tako imenovana Rudolfova železnica, železniška povezava industrijskih in rudarskih središč osrednje Avstrije in severozahodne Slovenije. Imenovala se je po prestolonasledniku princu Rudolfu Habsburškem, njenemu kranjskemu delu pa so rekli gorenjska proga. Ko je v drugi polovici 19. stoletja dozorelo spoznanje, da bo Gorenjska kot dotlej najbolj industrializiran del Slovenije brez železniške povezave nazadovala, so predvsem po zaslugi dr. Lovra Tomana poslanci podprli predlog zgraditve gorenjske železnice. Na licitacijo za izvajalca so prispele tri prijave, ki so jih poslali: Ljubljanski konzorcij, Stavbno podjetje Pongratz ter družba Rudolfove železnice. V trdem boju je z najugodnejšo ceno zmagala zadnja, tako pa je propadel prvi slovenski poskus, da bi z doseženo koncesijo zmogli sami financirati in zgraditi železniško progo. Ta je povezala območje od Donave na Zgornjem Avstrijskem do Ljubljane. Ko je bila nekoliko pozneje zgrajena še bohinjska proga z Jesenic mimo Gorice v Trst, je ta del Rudolfove železnice močno vplival na hitrejši razvoj gorenjskega gospodarstva.
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Vojeslav Mole je študiral v Krakovu, Rimu in na Dunaju. Po končanem študiju je bil asistent v deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu, kjer je med drugim obdelal arhivsko gradivo za šibeniško katedralo. Po petletnem predavateljskem obdobju na ljubljanski univerzi sta se z ženo preselila na Poljsko, kjer je prevzel na novo ustanovljeno katedro za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po nacističnem napadu na Poljsko se je umaknil v Lvov, kmalu zatem pa v Ljubljano, kjer je prevzel katedro za bizantologijo. Po vojni se je vrnil na Poljsko ter leta 1950 prevzel vodstvo Umetnostnozgodovinskega inštituta Jagelonske univerze in katedro za srednjeveško književnost. Vojeslav Mole se je rodil leta 1886 v Kanalu ob Soči.
Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski Ježek. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.
V noči s 14. na 15. december 1944 je šest terenskih aktivistov Osvobodilne fronte: Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar, preoblečenih v nemške uniforme, v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom iz zloglasnega gestapovskega zapora Stari pisker v Celju osvobodilo 127 zapornikov, med njimi tudi skupini tistih, ki jih je naslednje jutro čakala usmrtitev. *Posnetek. Je povedal Ivan Grobelnik. To je bil edinstven dogodek v okupirani Evropi in veliko junaško dejanje slovenskega partizanskega odporniškega gibanja, o katerem je naslednji dan v novicah poročal tudi britanski radio BBC. Ker sta bili ideja in izvedba v rokah pogumnih posameznikov – partizanov in aktivistov, okrožni odbor Komunistične partije pa je želel, da se uspela akcija predstavi kot njegovo delo, so se pojavila nasprotja, zaradi katerih je bil spomin na dejanje skorajda izbrisan vse do umika ključnih nosilcev tedanje celjske partijske strukture iz vrst Zveze borcev. Udeležence decembrske akcije v Starem piskru je predsednik republike dr. Janez Drnovšek leta 2003 odlikoval s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine v Celju, je prevzel Ivo Grobelnik, edini še živeč udeleženec akcije, ki je oktobra letos dopolnil 101 leto.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor * Odprtje gorenjske železniške proge * Umetnostni zgodovinar v Krakovu * Mojster prodorne satire
Leta 1870 je bila odprta tako imenovana Rudolfova železnica, železniška povezava industrijskih in rudarskih središč osrednje Avstrije in severozahodne Slovenije. Imenovala se je po prestolonasledniku princu Rudolfu Habsburškem, njenemu kranjskemu delu pa so rekli gorenjska proga. Ko je v drugi polovici 19. stoletja dozorelo spoznanje, da bo Gorenjska kot dotlej najbolj industrializiran del Slovenije brez železniške povezave nazadovala, so predvsem po zaslugi dr. Lovra Tomana poslanci podprli predlog zgraditve gorenjske železnice. Na licitacijo za izvajalca so prispele tri prijave, ki so jih poslali: Ljubljanski konzorcij, Stavbno podjetje Pongratz ter družba Rudolfove železnice. V trdem boju je z najugodnejšo ceno zmagala zadnja, tako pa je propadel prvi slovenski poskus, da bi z doseženo koncesijo zmogli sami financirati in zgraditi železniško progo. Ta je povezala območje od Donave na Zgornjem Avstrijskem do Ljubljane. Ko je bila nekoliko pozneje zgrajena še bohinjska proga z Jesenic mimo Gorice v Trst, je ta del Rudolfove železnice močno vplival na hitrejši razvoj gorenjskega gospodarstva.
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Vojeslav Mole je študiral v Krakovu, Rimu in na Dunaju. Po končanem študiju je bil asistent v deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu, kjer je med drugim obdelal arhivsko gradivo za šibeniško katedralo. Po petletnem predavateljskem obdobju na ljubljanski univerzi sta se z ženo preselila na Poljsko, kjer je prevzel na novo ustanovljeno katedro za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po nacističnem napadu na Poljsko se je umaknil v Lvov, kmalu zatem pa v Ljubljano, kjer je prevzel katedro za bizantologijo. Po vojni se je vrnil na Poljsko ter leta 1950 prevzel vodstvo Umetnostnozgodovinskega inštituta Jagelonske univerze in katedro za srednjeveško književnost. Vojeslav Mole se je rodil leta 1886 v Kanalu ob Soči.
Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski Ježek. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.
V noči s 14. na 15. december 1944 je šest terenskih aktivistov Osvobodilne fronte: Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar, preoblečenih v nemške uniforme, v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom iz zloglasnega gestapovskega zapora Stari pisker v Celju osvobodilo 127 zapornikov, med njimi tudi skupini tistih, ki jih je naslednje jutro čakala usmrtitev. *Posnetek. Je povedal Ivan Grobelnik. To je bil edinstven dogodek v okupirani Evropi in veliko junaško dejanje slovenskega partizanskega odporniškega gibanja, o katerem je naslednji dan v novicah poročal tudi britanski radio BBC. Ker sta bili ideja in izvedba v rokah pogumnih posameznikov – partizanov in aktivistov, okrožni odbor Komunistične partije pa je želel, da se uspela akcija predstavi kot njegovo delo, so se pojavila nasprotja, zaradi katerih je bil spomin na dejanje skorajda izbrisan vse do umika ključnih nosilcev tedanje celjske partijske strukture iz vrst Zveze borcev. Udeležence decembrske akcije v Starem piskru je predsednik republike dr. Janez Drnovšek leta 2003 odlikoval s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine v Celju, je prevzel Ivo Grobelnik, edini še živeč udeleženec akcije, ki je oktobra letos dopolnil 101 leto.
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Politik in diplomat za slovensko stvar
»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Neveljaven email naslov