Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

14.12.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor * Odprtje gorenjske železniške proge * Umetnostni zgodovinar v Krakovu * Mojster prodorne satire

Leta 1870 je bila odprta tako imenovana Rudolfova železnica, železniška povezava industrijskih in rudarskih središč osrednje Avstrije in severozahodne Slovenije. Imenovala se je po prestolonasledniku princu Rudolfu Habsburškem, njenemu kranjskemu delu pa so rekli gorenjska proga. Ko je v drugi polovici 19. stoletja dozorelo spoznanje, da bo Gorenjska kot dotlej najbolj industrializiran del Slovenije brez železniške povezave nazadovala, so predvsem po zaslugi dr. Lovra Tomana poslanci podprli predlog zgraditve gorenjske železnice. Na licitacijo za izvajalca so prispele tri prijave, ki so jih poslali: Ljubljanski konzorcij, Stavbno podjetje Pongratz ter družba Rudolfove železnice. V trdem boju je z najugodnejšo ceno zmagala zadnja, tako pa je propadel prvi slovenski poskus, da bi z doseženo koncesijo zmogli sami financirati in zgraditi železniško progo. Ta je povezala območje od Donave na Zgornjem Avstrijskem do Ljubljane. Ko je bila nekoliko pozneje zgrajena še bohinjska proga z Jesenic mimo Gorice v Trst, je ta del Rudolfove železnice močno vplival na hitrejši razvoj gorenjskega gospodarstva.

Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Vojeslav Mole je študiral v Krakovu, Rimu in na Dunaju. Po končanem študiju je bil asistent v deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu, kjer je med drugim obdelal arhivsko gradivo za šibeniško katedralo. Po petletnem predavateljskem obdobju na ljubljanski univerzi sta se z ženo preselila na Poljsko, kjer je prevzel na novo ustanovljeno katedro za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po nacističnem napadu na Poljsko se je umaknil v Lvov, kmalu zatem pa v Ljubljano, kjer je prevzel katedro za bizantologijo. Po vojni se je vrnil na Poljsko ter leta 1950 prevzel vodstvo Umetnostnozgodovinskega inštituta Jagelonske univerze in katedro za srednjeveško književnost. Vojeslav Mole se je rodil leta 1886 v Kanalu ob Soči.

Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski Ježek. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.

V noči s 14. na 15. december 1944 je šest terenskih aktivistov Osvobodilne fronte: Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar, preoblečenih v nemške uniforme, v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom iz zloglasnega gestapovskega zapora Stari pisker v Celju osvobodilo 127 zapornikov, med njimi tudi skupini tistih, ki jih je naslednje jutro čakala usmrtitev. *Posnetek. Je povedal Ivan Grobelnik. To je bil edinstven dogodek v okupirani Evropi in veliko junaško dejanje slovenskega partizanskega odporniškega gibanja, o katerem je naslednji dan v novicah poročal tudi britanski radio BBC. Ker sta bili ideja in izvedba v rokah pogumnih posameznikov – partizanov in aktivistov, okrožni odbor Komunistične partije pa je želel, da se uspela akcija predstavi kot njegovo delo, so se pojavila nasprotja, zaradi katerih je bil spomin na dejanje skorajda izbrisan vse do umika ključnih nosilcev tedanje celjske partijske strukture iz vrst Zveze borcev. Udeležence decembrske akcije v Starem piskru je predsednik republike dr. Janez Drnovšek leta 2003 odlikoval s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine v Celju, je prevzel Ivo Grobelnik, edini še živeč udeleženec akcije, ki je oktobra letos dopolnil 101 leto.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

14.12.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor * Odprtje gorenjske železniške proge * Umetnostni zgodovinar v Krakovu * Mojster prodorne satire

Leta 1870 je bila odprta tako imenovana Rudolfova železnica, železniška povezava industrijskih in rudarskih središč osrednje Avstrije in severozahodne Slovenije. Imenovala se je po prestolonasledniku princu Rudolfu Habsburškem, njenemu kranjskemu delu pa so rekli gorenjska proga. Ko je v drugi polovici 19. stoletja dozorelo spoznanje, da bo Gorenjska kot dotlej najbolj industrializiran del Slovenije brez železniške povezave nazadovala, so predvsem po zaslugi dr. Lovra Tomana poslanci podprli predlog zgraditve gorenjske železnice. Na licitacijo za izvajalca so prispele tri prijave, ki so jih poslali: Ljubljanski konzorcij, Stavbno podjetje Pongratz ter družba Rudolfove železnice. V trdem boju je z najugodnejšo ceno zmagala zadnja, tako pa je propadel prvi slovenski poskus, da bi z doseženo koncesijo zmogli sami financirati in zgraditi železniško progo. Ta je povezala območje od Donave na Zgornjem Avstrijskem do Ljubljane. Ko je bila nekoliko pozneje zgrajena še bohinjska proga z Jesenic mimo Gorice v Trst, je ta del Rudolfove železnice močno vplival na hitrejši razvoj gorenjskega gospodarstva.

Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Vojeslav Mole je študiral v Krakovu, Rimu in na Dunaju. Po končanem študiju je bil asistent v deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu, kjer je med drugim obdelal arhivsko gradivo za šibeniško katedralo. Po petletnem predavateljskem obdobju na ljubljanski univerzi sta se z ženo preselila na Poljsko, kjer je prevzel na novo ustanovljeno katedro za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po nacističnem napadu na Poljsko se je umaknil v Lvov, kmalu zatem pa v Ljubljano, kjer je prevzel katedro za bizantologijo. Po vojni se je vrnil na Poljsko ter leta 1950 prevzel vodstvo Umetnostnozgodovinskega inštituta Jagelonske univerze in katedro za srednjeveško književnost. Vojeslav Mole se je rodil leta 1886 v Kanalu ob Soči.

Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski Ježek. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.

V noči s 14. na 15. december 1944 je šest terenskih aktivistov Osvobodilne fronte: Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar, preoblečenih v nemške uniforme, v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom iz zloglasnega gestapovskega zapora Stari pisker v Celju osvobodilo 127 zapornikov, med njimi tudi skupini tistih, ki jih je naslednje jutro čakala usmrtitev. *Posnetek. Je povedal Ivan Grobelnik. To je bil edinstven dogodek v okupirani Evropi in veliko junaško dejanje slovenskega partizanskega odporniškega gibanja, o katerem je naslednji dan v novicah poročal tudi britanski radio BBC. Ker sta bili ideja in izvedba v rokah pogumnih posameznikov – partizanov in aktivistov, okrožni odbor Komunistične partije pa je želel, da se uspela akcija predstavi kot njegovo delo, so se pojavila nasprotja, zaradi katerih je bil spomin na dejanje skorajda izbrisan vse do umika ključnih nosilcev tedanje celjske partijske strukture iz vrst Zveze borcev. Udeležence decembrske akcije v Starem piskru je predsednik republike dr. Janez Drnovšek leta 2003 odlikoval s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine v Celju, je prevzel Ivo Grobelnik, edini še živeč udeleženec akcije, ki je oktobra letos dopolnil 101 leto.


21.04.2024

24. april - Zmaga Kumer – etnomuzikologinja (1924)

Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

23.april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.04.2024

22. april - Jurij Vodovnik – pohorski bukovnik (1791)

Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

21. april - Josephine Zakrajšek (1904) glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.04.2024

20. april - smrt kmečkega upornika Gregorja Kobala (1714)

Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

19. april - dr. Vladimir Šlebinger - svetovalec OZN za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali (1906)

Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

18. april - ustanovitev Goriške nadškofije (1752)

Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov