Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Madžarski okupator vzpostavi oblast v Prekmurju * Iz življenja ameriških Slovencev * Primorski rojak med italijanskimi garibaldinci * Kostumografka za gledališče in film

Pisatelj in publicist Anton Terbovc se je rodil leta 1882 v Žirovnici pri Sevnici. Kmalu se je odselil v Ameriko in se preživljal kot tovarniški delavec, vrtnar in rudar. Vrsto let je tudi krošnjaril po Združenih državah Amerike in publicistu Juriju Matêju Trunku pomagal zbirati fotografsko gradivo za knjigo o slovenskem izseljenstvu “Amerika in Amerikanci”, ki je izšla leta 1912. Bil je član Slovenske nacionalne podporne jednote, nekaj let tudi predsednik njenega glavnega nadzornega odbora in glavni blagajnik ter član direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Potopisne, avtobiografske in spominske pripovedi je Anton Terbovc objavljal v slovenskih časopisih in revijah v Združenih državah Amerike, pisal pa je tudi kratke ljubezenske zgodbe in črtice za otroke.

Leta 1920 se je v Trstu rodil publicist Dušan Bordon. Po nastopu fašizma se je družina preselila najprej v Strnišče pri Ptuju in nato v Ljubljano. Po maturi je postal študent romanistike in hkrati sodelavec delavskih krožkov. Leta 1938 je začel s sodelavci izdajati list Slovenska mladina, ki so ga oblasti poleti 1940 prepovedale. K sodelovanju je pritegnil Karla Destovnika, poznejšega pesnika Kajuha. Ob okupaciji je postal prostovoljec študentske brigade, ko se je vrnil v Ljubljano, so ga aretirali fašisti. Bil je zaprt v Italiji, nazadnje v kaznilnici Renicci pri Arezzu, od koder je nekaj dni pred kapitulacijo Italije skupaj z bratom Radom pobegnil v gore, kjer je organiziral 24. garibaldinsko brigado »Pio Borri« in v njej postal politični komisar. Umrl je v spopadu z nemškimi silami. Po njem je imenovana osnovna šola v Semedeli pri Kopru, za katero je njegov doprsni kip izdelal Jože Pohlen.

Kostumografka Marija Kobi je leta 1953 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu. Sprva je delala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, od leta 1957 pa na televiziji v Ljubljani. Tu je ustvarila kostume za številne balete, opere, drame in nadaljevanke ter kostumografsko opremila več del na repertoarjih slovenskih in jugoslovanskih gledališč. Sodelovala je tudi pri filmih “Dobri stari pianino”, “Samorastniki”, “Na klancu” in drugih. Za svoje delo je prejela Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter leta 2002 filmsko nagrado “Vesna”. Marija Kobi se je rodila leta 1929 v Ljubljani.

Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so si Slovenijo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Slednja je dobila Prekmurje in si ga na današnji dan pred 80. leti tudi formalno priključila kot del južnih pokrajin, kamor so spadale še Bačka, Baranja in Međimurje. Že avgusta 1941 so Madžari v Prekmurju uvedli svojo civilno upravo in obnovili upravno razdelitev, ki je veljala pred letom 1919. Murskosoboški okraj so priključili Železni županiji s sedežem v Sombotelu, dolnjelendavskega pa županiji Zala s sedežem v Zalaegerszegu. Murskosoboški okraj je imel status vendske krajine, lendavski pa je bil popolnoma madžarski. Madžarski okupatorji Prekmurcev namreč niso priznavali za del slovenskega naroda, v skladu z vendsko teorijo so jim priznavali le, da so slovanskega rodu. Prepovedali so jim knjige v slovenščini, dovoljen je bil le slovenski verski tisk. Tedaj so izhajali luteranska Duševni list in koledar ter katoliški Kolendar Srcza Jezusovega, ki so jih z madžarskim črkopisom pisali v prekmurščini.