Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Madžarski okupator vzpostavi oblast v Prekmurju * Iz življenja ameriških Slovencev * Primorski rojak med italijanskimi garibaldinci * Kostumografka za gledališče in film
Pisatelj in publicist Anton Terbovc se je rodil leta 1882 v Žirovnici pri Sevnici. Kmalu se je odselil v Ameriko in se preživljal kot tovarniški delavec, vrtnar in rudar. Vrsto let je tudi krošnjaril po Združenih državah Amerike in publicistu Juriju Matêju Trunku pomagal zbirati fotografsko gradivo za knjigo o slovenskem izseljenstvu “Amerika in Amerikanci”, ki je izšla leta 1912. Bil je član Slovenske nacionalne podporne jednote, nekaj let tudi predsednik njenega glavnega nadzornega odbora in glavni blagajnik ter član direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Potopisne, avtobiografske in spominske pripovedi je Anton Terbovc objavljal v slovenskih časopisih in revijah v Združenih državah Amerike, pisal pa je tudi kratke ljubezenske zgodbe in črtice za otroke.
Leta 1920 se je v Trstu rodil publicist Dušan Bordon. Po nastopu fašizma se je družina preselila najprej v Strnišče pri Ptuju in nato v Ljubljano. Po maturi je postal študent romanistike in hkrati sodelavec delavskih krožkov. Leta 1938 je začel s sodelavci izdajati list Slovenska mladina, ki so ga oblasti poleti 1940 prepovedale. K sodelovanju je pritegnil Karla Destovnika, poznejšega pesnika Kajuha. Ob okupaciji je postal prostovoljec študentske brigade, ko se je vrnil v Ljubljano, so ga aretirali fašisti. Bil je zaprt v Italiji, nazadnje v kaznilnici Renicci pri Arezzu, od koder je nekaj dni pred kapitulacijo Italije skupaj z bratom Radom pobegnil v gore, kjer je organiziral 24. garibaldinsko brigado »Pio Borri« in v njej postal politični komisar. Umrl je v spopadu z nemškimi silami. Po njem je imenovana osnovna šola v Semedeli pri Kopru, za katero je njegov doprsni kip izdelal Jože Pohlen.
Kostumografka Marija Kobi je leta 1953 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu. Sprva je delala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, od leta 1957 pa na televiziji v Ljubljani. Tu je ustvarila kostume za številne balete, opere, drame in nadaljevanke ter kostumografsko opremila več del na repertoarjih slovenskih in jugoslovanskih gledališč. Sodelovala je tudi pri filmih “Dobri stari pianino”, “Samorastniki”, “Na klancu” in drugih. Za svoje delo je prejela Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter leta 2002 filmsko nagrado “Vesna”. Marija Kobi se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so si Slovenijo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Slednja je dobila Prekmurje in si ga na današnji dan pred 80. leti tudi formalno priključila kot del južnih pokrajin, kamor so spadale še Bačka, Baranja in Međimurje. Že avgusta 1941 so Madžari v Prekmurju uvedli svojo civilno upravo in obnovili upravno razdelitev, ki je veljala pred letom 1919. Murskosoboški okraj so priključili Železni županiji s sedežem v Sombotelu, dolnjelendavskega pa županiji Zala s sedežem v Zalaegerszegu. Murskosoboški okraj je imel status vendske krajine, lendavski pa je bil popolnoma madžarski. Madžarski okupatorji Prekmurcev namreč niso priznavali za del slovenskega naroda, v skladu z vendsko teorijo so jim priznavali le, da so slovanskega rodu. Prepovedali so jim knjige v slovenščini, dovoljen je bil le slovenski verski tisk. Tedaj so izhajali luteranska Duševni list in koledar ter katoliški Kolendar Srcza Jezusovega, ki so jih z madžarskim črkopisom pisali v prekmurščini.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Madžarski okupator vzpostavi oblast v Prekmurju * Iz življenja ameriških Slovencev * Primorski rojak med italijanskimi garibaldinci * Kostumografka za gledališče in film
Pisatelj in publicist Anton Terbovc se je rodil leta 1882 v Žirovnici pri Sevnici. Kmalu se je odselil v Ameriko in se preživljal kot tovarniški delavec, vrtnar in rudar. Vrsto let je tudi krošnjaril po Združenih državah Amerike in publicistu Juriju Matêju Trunku pomagal zbirati fotografsko gradivo za knjigo o slovenskem izseljenstvu “Amerika in Amerikanci”, ki je izšla leta 1912. Bil je član Slovenske nacionalne podporne jednote, nekaj let tudi predsednik njenega glavnega nadzornega odbora in glavni blagajnik ter član direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Potopisne, avtobiografske in spominske pripovedi je Anton Terbovc objavljal v slovenskih časopisih in revijah v Združenih državah Amerike, pisal pa je tudi kratke ljubezenske zgodbe in črtice za otroke.
Leta 1920 se je v Trstu rodil publicist Dušan Bordon. Po nastopu fašizma se je družina preselila najprej v Strnišče pri Ptuju in nato v Ljubljano. Po maturi je postal študent romanistike in hkrati sodelavec delavskih krožkov. Leta 1938 je začel s sodelavci izdajati list Slovenska mladina, ki so ga oblasti poleti 1940 prepovedale. K sodelovanju je pritegnil Karla Destovnika, poznejšega pesnika Kajuha. Ob okupaciji je postal prostovoljec študentske brigade, ko se je vrnil v Ljubljano, so ga aretirali fašisti. Bil je zaprt v Italiji, nazadnje v kaznilnici Renicci pri Arezzu, od koder je nekaj dni pred kapitulacijo Italije skupaj z bratom Radom pobegnil v gore, kjer je organiziral 24. garibaldinsko brigado »Pio Borri« in v njej postal politični komisar. Umrl je v spopadu z nemškimi silami. Po njem je imenovana osnovna šola v Semedeli pri Kopru, za katero je njegov doprsni kip izdelal Jože Pohlen.
Kostumografka Marija Kobi je leta 1953 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu. Sprva je delala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, od leta 1957 pa na televiziji v Ljubljani. Tu je ustvarila kostume za številne balete, opere, drame in nadaljevanke ter kostumografsko opremila več del na repertoarjih slovenskih in jugoslovanskih gledališč. Sodelovala je tudi pri filmih “Dobri stari pianino”, “Samorastniki”, “Na klancu” in drugih. Za svoje delo je prejela Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter leta 2002 filmsko nagrado “Vesna”. Marija Kobi se je rodila leta 1929 v Ljubljani.
Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so si Slovenijo razdelile Nemčija, Italija in Madžarska. Slednja je dobila Prekmurje in si ga na današnji dan pred 80. leti tudi formalno priključila kot del južnih pokrajin, kamor so spadale še Bačka, Baranja in Međimurje. Že avgusta 1941 so Madžari v Prekmurju uvedli svojo civilno upravo in obnovili upravno razdelitev, ki je veljala pred letom 1919. Murskosoboški okraj so priključili Železni županiji s sedežem v Sombotelu, dolnjelendavskega pa županiji Zala s sedežem v Zalaegerszegu. Murskosoboški okraj je imel status vendske krajine, lendavski pa je bil popolnoma madžarski. Madžarski okupatorji Prekmurcev namreč niso priznavali za del slovenskega naroda, v skladu z vendsko teorijo so jim priznavali le, da so slovanskega rodu. Prepovedali so jim knjige v slovenščini, dovoljen je bil le slovenski verski tisk. Tedaj so izhajali luteranska Duševni list in koledar ter katoliški Kolendar Srcza Jezusovega, ki so jih z madžarskim črkopisom pisali v prekmurščini.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov