Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Islandija, Nemčija in Švedska pohitijo s priznanjem neodvisnosti Slovenije * Koroški slovenist – Miklošičev študent * Avtor dela Pravna zgodovina za slovensko ozemlje * Pionir smučanja, alpinizma in jamarstva

Leta 1828 se je na Lešah v Rožu na Koroškem rodil urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju, kjer je poslušal tudi predavanja jezikoslovca Franca Miklošiča in leta 1854 opravil zaključni izpit, s katerim je postal profesor slovenskega in leto pozneje še nemškega jezika. Poučeval je na celovški realki in gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik “Slovenska slovnica” s pregledom slovstva. To prvo tovrstno slovensko delo za šolsko rabo je doživelo kar deset izdaj. Njegovo Cvetje iz domačih in tujih logov je bilo berilo, s katerim je hotel dijaštvu dati v roke dela domačih in tujih klasikov. Izdajal in urejal je tudi revije Slovenska bčela, Glasnik slovenskega slovstva in Besednik, kot preroditelj in slovstveni vzgojitelj pa je deloval v Mohorjevi družbi. Bil je njen tajnik od ustanovitve leta 1868. Anton Janežič je zbiral okoli sebe mlade nadarjene pisatelje – med njimi so bili Fran Levstik, Josip Jurčič, Janez Mencinger in Josip Stritar – ki bi se brez njegove pomoči težje in počasneje uveljavljali.

Na Slapu pri Vipavi se je leta 1875 rodil pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava Metod Dolenc. Pravo je študiral na Dunaju in se po diplomi najprej zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču, zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Marca 1920 je nastopil delo kot redni profesor za kazensko pravo in kazenski pravni red na Univerzi v Ljubljani. Poleg tega pa je predaval še kriminalne pomožne vede in imel posebna predavanja iz jugoslovanske pravne zgodovine. Na pravni fakulteti je bil kar trikrat dekan in v letu 1929–1930 tudi rektor Univerze. Preučeval je gorsko pravo in nekatere druge zgodovinsko-pravne probleme, svoje znanje in poglede pa je strnil v knjigi Pravna zgodovina za slovensko ozemlje. Pravnik Metod Dolenc je leta 1933 sodeloval tudi na kongresu slovanskih pravnikov na Češkoslovaškem, kjer so mu podelili častni doktorat Univerze v Bratislavi.

Poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj Pavel Kunaver je od leta 1919 do upokojitve na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskem. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo njegovo delo posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti. Pavel Kunaver se je rodil leta 1889 Ljubljani.

Pred 30 leti so Nemčija, Švedska in Islandija kot prve zahodnoevropske države priznale samostojnost in neodvisnost Slovenije ter tako sprožile val priznanj mlade države v mednarodni skupnosti. Priznanje Nemčije in Švedske je začelo veljati 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala celotna takratna Evropska skupnost. Potezi Evropske skupnosti, predhodnice današnje Evropske unije, so sledila številna druga priznanja, najprej v Evropi, nato pa tudi drugod po svetu. Dokončno je bila Slovenija v mednarodno skupnost sprejeta 22. maja 1992, ko je postala 176. članica Združenih narodov. *Posnetek Je povedal dr. France Bučar, nekdanji predsednik slovenske skupščine. No, nekatere evropske države so Slovenijo priznale že pred tem. Sosednja, na isti dan osamosvojena Hrvaška, je to storila 26. junija 1991, v drugi polovici leta pa še nekatere na novo osamosvojene države, nastale na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Le malo pred Evropsko skupnostjo sta Slovenijo priznala tudi Vatikan in San Marino - 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta naredili ta korak, pa sta bili Kanada in Avstralija, 15. in 16. januarja. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, šele 7. aprila 1992 je sledilo priznanje ZDA, ki so bile sprva do slovenske osamosvojitve zelo zadržane.