Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivana Kobilca (1861- 1926) naša najpomembnejša slikarka * Ob skladateljevi hiši – lipa slovensko – češkega prijateljstva * Slovenski diplomat v Rimu pomaga beguncem * Režiser prve slovenske televizijske drame
Leta 1837 se je v Ósenicah na Češkem rodil skladatelj, organist in dirigent Anton Foerster. Leta 1867 je prišel v Ljubljano in kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera "Gorenjski slavček". Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še danes, med zborovskimi skladbami pa je najbolj priljubljen njegov Večerni ave. Na Foersterjevi rojstni hiši v Osenicah je vzidana spominska plošča, ki jo je odkril pokojni slovenski diplomat Matjaž Puc. Ob hiši raste tudi lipa slovensko-češkega prijateljstva.
Ivana Kobilca je naša najpomembnejša slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno portreti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila pred 160. leti (1861) v Ljubljani.
Leta 1895 se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil diplomat Ciril Kotnik. Njegov rod sicer izvira z Dobrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo, kjer se je kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. Tam je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam je uspel pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo DELASEM, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, kjer je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
Fran Žižek se je že pred odhodom na študij v Prago leta 1936 v Mariboru posvečal gledališču kot kritik in režiser. Po dveh letih se je vrnil in ustanovil Neodvisno gledališče, leta 1939 pa prevzel vodstvo poklicnega avantgardnega gledališča na Ptuju. Med prvimi pri nas ga je pritegnila tudi radijska igra. *Posnetek Na začetku poznejše televizijske ustvarjalnosti na Slovenskem je začel sodelovati s Televizijo Ljubljana, saj je v novem mediju videl izjemno priložnost za ustvarjanje novih, dostopnejših oblik umetnosti. Novembra 1958 je režiral prvo slovensko televizijsko dramsko uprizoritev “Noč na verne duše dan” Otona Župančiča, režiral pa je tudi prvo slovensko televizijsko opero “Doktor Petelin” Kruna Cipcija. Režiser in gledališčnik Fran Žižek se je rodil leta 1914 v Mariboru.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivana Kobilca (1861- 1926) naša najpomembnejša slikarka * Ob skladateljevi hiši – lipa slovensko – češkega prijateljstva * Slovenski diplomat v Rimu pomaga beguncem * Režiser prve slovenske televizijske drame
Leta 1837 se je v Ósenicah na Češkem rodil skladatelj, organist in dirigent Anton Foerster. Leta 1867 je prišel v Ljubljano in kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera "Gorenjski slavček". Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še danes, med zborovskimi skladbami pa je najbolj priljubljen njegov Večerni ave. Na Foersterjevi rojstni hiši v Osenicah je vzidana spominska plošča, ki jo je odkril pokojni slovenski diplomat Matjaž Puc. Ob hiši raste tudi lipa slovensko-češkega prijateljstva.
Ivana Kobilca je naša najpomembnejša slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno portreti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila pred 160. leti (1861) v Ljubljani.
Leta 1895 se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil diplomat Ciril Kotnik. Njegov rod sicer izvira z Dobrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo, kjer se je kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. Tam je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam je uspel pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo DELASEM, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, kjer je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
Fran Žižek se je že pred odhodom na študij v Prago leta 1936 v Mariboru posvečal gledališču kot kritik in režiser. Po dveh letih se je vrnil in ustanovil Neodvisno gledališče, leta 1939 pa prevzel vodstvo poklicnega avantgardnega gledališča na Ptuju. Med prvimi pri nas ga je pritegnila tudi radijska igra. *Posnetek Na začetku poznejše televizijske ustvarjalnosti na Slovenskem je začel sodelovati s Televizijo Ljubljana, saj je v novem mediju videl izjemno priložnost za ustvarjanje novih, dostopnejših oblik umetnosti. Novembra 1958 je režiral prvo slovensko televizijsko dramsko uprizoritev “Noč na verne duše dan” Otona Župančiča, režiral pa je tudi prvo slovensko televizijsko opero “Doktor Petelin” Kruna Cipcija. Režiser in gledališčnik Fran Žižek se je rodil leta 1914 v Mariboru.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov