Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

"Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" * Eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom * Najslavnejši mornar habsburške monarhije * Življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci

Leta 1774 se je v Središču ob Dravi rodil duhovnik, pesnik in narodni voditelj Štefan Modrinjak. Filozofijo in teologijo je študiral v Gradcu in kot duhovnik služboval v Miklavžu pri Ormožu, Veliki Nedelji in Ormožu. Sodeloval je v štajerskem preporodu in pisal pesmi, s katerimi je nadaljeval izročilo štajerskih prerodnih piscev. Manjši del njegovega opusa so domoljubne, ljubezenske, refleksivne in idilične pesmi, pomembnejše pa so pesmi o narodni zavesti, osebnem čustvovanju in pesniškem poklicu. Po mnenju literarnega zgodovinarja Jožeta Pogačnika spada Štefan Modrinjak poleg Valentina Vodnika in Urbana Jarnika med najbolj izrazite pesnike pred Prešernom.

23. decembra 1827 se je v Mariboru, na vogalu sedanje Tyrševe in Slovenske ulice, rodil Wilhelm baron Tegetthoff, najslavnejši mornar habsburške monarhije. Po končani gimnaziji v rojstnem mestu je študiral na mornariški akademiji v Benetkah. Vrhunec poveljniške kariere je dočakal, ko je že kot kontraadmiral 20. julija 1866 pri otoku Visu premagal italijansko floto pod poveljstvom admirala Persana in tako preprečil prevlado italijanske mornarice na Jadranskem morju. Če do te zmage ne bi prišlo, bi Avstrija najbrž morala že prej ugoditi italijanskim zahtevam po Goriški in Tržaški, Istri in delu Dalmacije, kar se je nato zgodilo dobrega pol stoletja pozneje - po prvi svetovni vojni. Tegtthoffa so po zmagi povišali v viceadmirala, odlikovali s poveljniškim križcem reda Marije Terezije in imenovali za častnega meščana Dunaja. Med skoraj 8 tisoč mornarji Tegetthoffove flote je bilo približno 5 tisoč Slovencev, Istranov in Dalmatincev, zato v zapisih preberemo, da se je v habsburški mornarici resda poveljevalo v nemščini, preklinjalo in po potrebi molilo pa da se je v slovenskem in hrvaškem jeziku.

Humanist in antropolog Janko Benigar je v Gradcu in v Pragi študiral gradbeništvo . Pri 21-ih letih je govoril deset jezikov, napisal hrvaško-bolgarsko slovnico ter slovar. Po diplomi je leta 1908 odpotoval v Argentino, kjer je spoznal vnukinjo zadnjega poglavarja indijanskega plemena Mapuche in se z njo poročil. Postal je odločen borec za pravice Indijancev. Ustvaril je vrsto del s področja etnolingvistike, antropologije in zgodovine. Napisal je študije o pojmovanju časa, prostora in identitete pri ljudstvu Mapuche /MAPUČE/, ki so še danes temeljna dela za raziskovalce z vsega sveta. Sprejet je bil v argentinsko akademijo znanosti in je mednarodno javnost opozarjal na diskriminatorni položaj južnoameriških staroselcev. Janko Benigar, ki se je rodil leta 1883 v Zagrebu, velja za etnolingvista, ki je pred časom utiral pot znanstvenemu mišljenju na področju antropologije, zgodovine jezika in pravic staroselcev v Južni Ameriki.

V Sloveniji je na današnji dan pred 31. leti potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev - 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Čeprav je bilo na dan plebiscita 23. decembra 1990 že kmalu po 22. uri jasno, da je glasovanje uspelo, je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra.