Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik spomina na državotvorno odločitev * Prvi smučarski sodnik * Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom * Prva avtobusna povezava med Celjem in Mariborom
Danes praznujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik predsedstva Milan Kučan *Posnetek Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Leta 1918 se je v kraju Vesele pri Šentprimožu na avstrijskem Koroškem rodil Janez Wutte - Luc. Pred drugo svetovno vojno se je vključil v boj za narodne pravice Slovencev na Koroškem, leta 1938 pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je povezal s protinacističnim odporniškim gibanjem. Aprila 1944 se je kot ubežnik iz nemške armade pridružil koroškim partizanom ter v velikovškem okrožju deloval kot aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni si je prizadeval za uveljavljanje pravic koroških Slovencev in bil zaradi politične dejavnosti dvakrat zaprt. Pozneje je postal podpredsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij ter predsednik in nazadnje častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Bil je glavni organizator graditve kulturnega doma v Šentprimožu, ureditve muzeja narodnoosvobodilnega boja pri Železni Kapli. Janez Wute je prejel več odlikovanj različnih držav, med drugimi je bil nosilec častnega znaka osvoboditve Avstrije.
26. decembra pred 95 leti je začel voziti prvi avtobus na relaciji Maribor–Celje. To se je zgodilo po tem, ko je mariborski občinski svet kupil prve tri rabljene avtobuse znamke Renault in ustanovil mestno avtobusno podjetje.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik spomina na državotvorno odločitev * Prvi smučarski sodnik * Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom * Prva avtobusna povezava med Celjem in Mariborom
Danes praznujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik predsedstva Milan Kučan *Posnetek Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Leta 1918 se je v kraju Vesele pri Šentprimožu na avstrijskem Koroškem rodil Janez Wutte - Luc. Pred drugo svetovno vojno se je vključil v boj za narodne pravice Slovencev na Koroškem, leta 1938 pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je povezal s protinacističnim odporniškim gibanjem. Aprila 1944 se je kot ubežnik iz nemške armade pridružil koroškim partizanom ter v velikovškem okrožju deloval kot aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni si je prizadeval za uveljavljanje pravic koroških Slovencev in bil zaradi politične dejavnosti dvakrat zaprt. Pozneje je postal podpredsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij ter predsednik in nazadnje častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Bil je glavni organizator graditve kulturnega doma v Šentprimožu, ureditve muzeja narodnoosvobodilnega boja pri Železni Kapli. Janez Wute je prejel več odlikovanj različnih držav, med drugimi je bil nosilec častnega znaka osvoboditve Avstrije.
26. decembra pred 95 leti je začel voziti prvi avtobus na relaciji Maribor–Celje. To se je zgodilo po tem, ko je mariborski občinski svet kupil prve tri rabljene avtobuse znamke Renault in ustanovil mestno avtobusno podjetje.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov