Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
100 let rojstva umetnostnega zgodovinarja dr. Marijana Zadnikarja * Ustanovljena gimnazija Poljane v Ljubljani * Avtor načrta za prvo planiško letalnico * V smrt zaradi slovenskega petja
Leta 1889 je bila z odlokom ministrstva za uk in bogočastje v Ljubljani ustanovljena Gimnazija Poljane. Učni jezik je bil nemški, slovenščina pa je bila obvezni učni predmet. Gimnazija je imela svoje prve prostore v licejskem poslopju na današnjem Vodnikovem trgu, po velikem ljubljanskem potresu so jo preselili v Beethovnovo ulico, leta 1907 pa v sedanjo šolsko stavbo na Poljanah. Na začetku prve svetovne vojne je vojaška oblast gimnazijo spremenila v bolnišnico. Leta 1924 so kot učni jezik uvedli slovenščino. V letih italijanske okupacije med drugo svetovno vojno so v njej uredili vojašnico in konjušnico. Po vojni se je v njej spet začel pouk; šola pa je po nekaj preimenovanjih zaradi sprememb šolskega sistema leta 1990 dobila ime Gimnazija Poljane.
Gradbeni tehnik Ivan Rožman je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo. Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil na današnji dan leta 1901 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar je bil med vojno nekaj časa v italijanski internaciji, po vojni pa je končal študij pri Francetu Stelétu in diplomiral na temo romanske arhitekture na Slovenskem in leta 1955 še doktoriral. Tako je postal eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so v okviru spomeniške službe reševali ogroženo kulturno dediščino. *Posnetek Objavil je vrsto publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žički in drugih slovenskih kartuzijah. Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, kjer je dosegel naziv znanstvenega svetnika. Leta 1997 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je pred 100 leti (1921) v Novem mestu.
27. decembra 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila zborovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina. To je bila fašistična kazen za prekršek – slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnem trpljenju umrl v goriški bolnišnici. Brutalno nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenske kulture po tistem, ko je Primorska ozemeljsko pripadla Kraljevini Italiji. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »V daljavi zvenijo božični zvonovi« v izvedbi kvinteta Ventus *Posnetek Lojze Bratuž namreč ni veljal za nasprotnika tedanje oblasti, bil je miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
100 let rojstva umetnostnega zgodovinarja dr. Marijana Zadnikarja * Ustanovljena gimnazija Poljane v Ljubljani * Avtor načrta za prvo planiško letalnico * V smrt zaradi slovenskega petja
Leta 1889 je bila z odlokom ministrstva za uk in bogočastje v Ljubljani ustanovljena Gimnazija Poljane. Učni jezik je bil nemški, slovenščina pa je bila obvezni učni predmet. Gimnazija je imela svoje prve prostore v licejskem poslopju na današnjem Vodnikovem trgu, po velikem ljubljanskem potresu so jo preselili v Beethovnovo ulico, leta 1907 pa v sedanjo šolsko stavbo na Poljanah. Na začetku prve svetovne vojne je vojaška oblast gimnazijo spremenila v bolnišnico. Leta 1924 so kot učni jezik uvedli slovenščino. V letih italijanske okupacije med drugo svetovno vojno so v njej uredili vojašnico in konjušnico. Po vojni se je v njej spet začel pouk; šola pa je po nekaj preimenovanjih zaradi sprememb šolskega sistema leta 1990 dobila ime Gimnazija Poljane.
Gradbeni tehnik Ivan Rožman je bil smučar, alpinist in aktiven član društva Skala, ki je bilo v letih med obema svetovnima vojnama najmočnejši smučarski klub v Jugoslaviji. Njegovi člani so se organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti, graditvijo bivakov, alpinizmom ter sankanjem in smučanjem, imeli pa so tudi svojo reševalno ekipo. Ivan Rožman je projektiral tudi smučarske skakalnice. Ko je njegov načrt za prvo letalnico v Planici – v javnosti bolj znano kot Bloudkova velikanka – odobrila Mednarodna smučarska zveza, jo je s svojim gradbenim podjetjem leta 1934 tudi zgradil. Istega leta je ob mednarodnem tekmovanju v dolini pod Poncami prvi na svetu za pripravo skakalnice uporabil tako imenovani snežni cement. Ivan Rožman se je rodil na današnji dan leta 1901 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar je bil med vojno nekaj časa v italijanski internaciji, po vojni pa je končal študij pri Francetu Stelétu in diplomiral na temo romanske arhitekture na Slovenskem in leta 1955 še doktoriral. Tako je postal eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so v okviru spomeniške službe reševali ogroženo kulturno dediščino. *Posnetek Objavil je vrsto publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žički in drugih slovenskih kartuzijah. Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, kjer je dosegel naziv znanstvenega svetnika. Leta 1997 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je pred 100 leti (1921) v Novem mestu.
27. decembra 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila zborovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina. To je bila fašistična kazen za prekršek – slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnem trpljenju umrl v goriški bolnišnici. Brutalno nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenske kulture po tistem, ko je Primorska ozemeljsko pripadla Kraljevini Italiji. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »V daljavi zvenijo božični zvonovi« v izvedbi kvinteta Ventus *Posnetek Lojze Bratuž namreč ni veljal za nasprotnika tedanje oblasti, bil je miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov