Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Županova Micka« in rojstni dan slovenskega gledališča * Redovnica in učiteljica v Latinski Ameriki * Glasbeni pedagog in publicist * Boris Pahor zavrnjen na Fernetičih

Za “rojstni dan” slovenskega gledališča v sodobnem pomenu besede štejemo 28. december leta 1789. Takrat so v stanovskem gledališču v Ljubljani prvič uprizorili Linhartovo komedijo Županova Micka, prvo slovensko komedijo sploh. Njen avtor Anton Tomaž Linhart je veljal za razsvetljenskega svobodomisleca, ki se je zavzemal za demokratično usmerjeno družbo in je skušal v Kranjcih zbuditi narodno zavednost, zato so v njegovih delih najbolj pozitivno prikazani pristni slovenski vaščani, tuje plemstvo pa je pokvarjeno. Županovo Micko je napisal na podlagi Richterjevega Podeželskega mlina, le da je igro avstrijskega avtorja priredil za slovenske potrebe in jo postavil v domače okolje. Pozneje je Linhart po vzoru Figarove svatbe napisal še komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Marija Založnik je v Mariboru končala učiteljišče in stopila v red Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja. Ta katoliška redovniška kongregacija za vzgojo mladine in negovanje bolnikov je bila na pobudo škofa Antona Martina Slomška ustanovljena leta 1869 v Mariboru. Učiteljišče Šolskih sester je bilo takó v tistem času edina dvojezična šola na Slovenskem. Za sestre tega reda je bilo značilno, da so odhajale za izseljenci, ki so jih v tujino pregnale ekonomske in politične razmere. Tako so v letih med obema vojnama delovale po Jugoslaviji, Italiji, Egiptu ter po Severni in Južni Ameriki. Marija Založnik, z redovnim imenom Odilija, je leta 1934 skupaj z drugimi sestrami odpotovala v Argentino, pozneje pa je 17 let delovala pri Rdečem križu v Paragvaju. Ob prihodu slovenskih izseljencev po drugi svetovni vojni je v župniji svetega Jožefa blizu Buenos Airesa ustanovila osnovno in srednjo šolo ter bila tam kar 41 let ravnateljica. Marija Založnik se je rodila pred 110 leti (1911) v Frankolovem.

Leta 1914 se je v Kozjem rodil glasbeni publicist in pedagog Vlado Golob. Na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1941 diplomiral iz slavistike, desetletje pozneje pa še iz glasbene zgodovine. Med vojno je bil član kulturne skupine Ljubljanske brigade, po njej pa urednik Radia Ljubljana, direktor Koncertne poslovalnice v Ljubljani in tajnik Slovenske filharmonije. *Posnetek Od leta 1954 je bil v Mariboru profesor na srednji glasbeni šoli ter potem direktor tamkajšnjega Centra za glasbeno vzgojo. Vlado Golob je tudi zlagal glasbo za odrska dela, uprizorjena v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, ter harmoniziral nekaj ljudskih pesmi.

Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo zaradi urednikovanja knjižice z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno spregovoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o dveh političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.

Danes je na koledarju praznik nedolžnih otrok tepežnica, otročje ali pametva. To je bil dan, ki so se ga nekoč najbolj veselili otroci. S šibo so hodili od hiše do hiše in simbolično tepli odrasle. Zraven so izrekali verze in prosili za darove. V Bistrici ob Zilji na Koroškem tepežnici rečejo šapanje – tako nam za današnjo tepežnico šapa Pepca Druml .... *Posnetek