Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 30. december

30.12.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Major iz Frama pri Mariboru v štabu Draže Mihailovića * Vizionar slovenske državnosti * Kulturno društvo člen 7 na avstrijskem Štajerskem * DEMOS je opravil svojo nalogo

Pred 120. leti se je v Framu pri Mariboru rodil poznejši generalštabni major Jugoslovanske kraljeve vojske Ivan Fregl. Izkazal se je kot izjemno sposoben častnik in velja za začetnika smučanja v kraljevi vojski. Leta 1941 ni priznal kapitulacije jugoslovanskih oboroženih sil. Med prvimi se je pridružil Jugoslovanski kraljevi vojski v domovini pod poveljstvom polkovnika Draže Mihailovića, med ustanovitelji ravnogorskega gibanja in postavljen za načelnika štaba majorju Aleksandru Mišiču, sinu vojvode Živojina Mišića. Med vojaško operacijo proti Mihailovićevim enotam so Nemci po izdaji v srbski vasi Struganik obkolili njegov štab, saj so menili, da je Mihailović z ostankom kraljeve vojske nevarnejši nasprotnik od Tita. Ocenjevali so, da njegov odpor temelji na jugoslovanskem nacionalizmu, Titov pa na komunizmu, ki ga bodo glede na silovito vojaško napredovanje v Sovjetski zvezi v kratkem strli. Majorja Mišić in Fregl sta se, da bi rešila poveljnika, predala. Odpeljali so ju v Valjevo in ju 16. decembra 1941 ustrelili. Jugoslovanska begunska vlada je februarja 1942 oba posmrtno odlikovala z redom Karadjordjeve zvezde z meči tretje stopnje. To sta bili prvi odlikovanji, ki ju je begunska vlada v Londonu podelila med drugo svetovno vojno.

Na današnji dan leta 1916 se je na Spodnji Hajdini pri Ptuju rodil publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza. Študij etnografije in etnologije je končal na univerzi v Gradcu. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Franc Jeza je s somišljeniki poudarjal načela demokracije, pluralizma pa tudi – ko je bilo to še zelo utopično - vizionarsko zagovarjal nujnost samostojne slovenske države, statistično dokazoval podrejeni položaj Slovenije v Jugoslaviji ter v svojih zapisih ostro polemiziral z Edvardom Kardeljem. Leta 2012 ga je rojstna občina Hajdina posmrtno razglasila za častnega občana, postavili pa so mu tudi spominsko znamenje.

30. decembra 1988 je bilo na pobudo teologa in filozofa Wolfganga Gombotza v Gradcu ustanovljeno »Kulturno društvo Člen 7«, ki združuje Slovence na avstrijskem Štajerskem. Društvo je bilo, kot je poudaril Gombotz, ustanovljeno, »da bi ta manjšina po desetletjih skrivanja, pretvarjanja in zamolčanja končno prišla na dan«. Desetletje pozneje je društvo ob pomoči Slovenije in Avstrije v kraju Potrna/Laafeld pri avstrijski Radgoni obnovilo propadajočo kmečko hišo, ki je postala kulturni dom štajerskih Slovencev, poimenovan po jezikoslovcu Avgustu Pavlu, rojenem na bližnji Cankovi. Odprla sta ga tedanji slovenski predsednik Milan Kučan in predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer. Od leta 2009 društvo in Pavlovo hišo vodi Susanne Weitlaner, ki se je že kot študentka vključila v delovanje. *Posnetek Še to: v ljudskih štetjih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je samo nekaj sto ljudi na avstrijskem Štajerskem navedlo, da je njihov občevalni jezik slovenščina, danes ocenjujejo, da na avstrijskem Štajerskem živi približno 4 tisoč avstrijskih državljanov slovenske narodnosti in jezika.

Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS se je izoblikovala v obdobju pred prvimi svobodnimi in demokratičnimi volitvami leta 1990 in je združevala večino novonastalih političnih strank. Demos je na volitvah dosegel precejšen uspeh in imel v dveh od treh zborov tedanje skupščine večino. V predsedstvu države je imel dva člana. Uspeh na volitvah mu je omogočil prevzem mandata in sestavo prve demokratično izvoljene slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Kmalu po osamosvojitvi pa so se v predsedstvu Demosa pojavile očitne vsebinske razlike, ki so jih krepili še osebni spori med posameznimi člani predsedstva koalicije. Strinjali so se glede slovenske suverenosti, glede načinov za spreminjanje političnega sistema pa so se med njimi kazale globoke razlike. Ko je bilo samostojni Sloveniji sredi decembra 1991 zagotovljeno mednarodno priznanje, je bila uresničena edina skupna programska zahteva vseh članic Demosa. Po dolgotrajni razpravi so člani 30. decembra 1991 končno sklenili, da bodo koalicijo Demos na državni ravni razpustili.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 30. december

30.12.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Major iz Frama pri Mariboru v štabu Draže Mihailovića * Vizionar slovenske državnosti * Kulturno društvo člen 7 na avstrijskem Štajerskem * DEMOS je opravil svojo nalogo

Pred 120. leti se je v Framu pri Mariboru rodil poznejši generalštabni major Jugoslovanske kraljeve vojske Ivan Fregl. Izkazal se je kot izjemno sposoben častnik in velja za začetnika smučanja v kraljevi vojski. Leta 1941 ni priznal kapitulacije jugoslovanskih oboroženih sil. Med prvimi se je pridružil Jugoslovanski kraljevi vojski v domovini pod poveljstvom polkovnika Draže Mihailovića, med ustanovitelji ravnogorskega gibanja in postavljen za načelnika štaba majorju Aleksandru Mišiču, sinu vojvode Živojina Mišića. Med vojaško operacijo proti Mihailovićevim enotam so Nemci po izdaji v srbski vasi Struganik obkolili njegov štab, saj so menili, da je Mihailović z ostankom kraljeve vojske nevarnejši nasprotnik od Tita. Ocenjevali so, da njegov odpor temelji na jugoslovanskem nacionalizmu, Titov pa na komunizmu, ki ga bodo glede na silovito vojaško napredovanje v Sovjetski zvezi v kratkem strli. Majorja Mišić in Fregl sta se, da bi rešila poveljnika, predala. Odpeljali so ju v Valjevo in ju 16. decembra 1941 ustrelili. Jugoslovanska begunska vlada je februarja 1942 oba posmrtno odlikovala z redom Karadjordjeve zvezde z meči tretje stopnje. To sta bili prvi odlikovanji, ki ju je begunska vlada v Londonu podelila med drugo svetovno vojno.

Na današnji dan leta 1916 se je na Spodnji Hajdini pri Ptuju rodil publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza. Študij etnografije in etnologije je končal na univerzi v Gradcu. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Franc Jeza je s somišljeniki poudarjal načela demokracije, pluralizma pa tudi – ko je bilo to še zelo utopično - vizionarsko zagovarjal nujnost samostojne slovenske države, statistično dokazoval podrejeni položaj Slovenije v Jugoslaviji ter v svojih zapisih ostro polemiziral z Edvardom Kardeljem. Leta 2012 ga je rojstna občina Hajdina posmrtno razglasila za častnega občana, postavili pa so mu tudi spominsko znamenje.

30. decembra 1988 je bilo na pobudo teologa in filozofa Wolfganga Gombotza v Gradcu ustanovljeno »Kulturno društvo Člen 7«, ki združuje Slovence na avstrijskem Štajerskem. Društvo je bilo, kot je poudaril Gombotz, ustanovljeno, »da bi ta manjšina po desetletjih skrivanja, pretvarjanja in zamolčanja končno prišla na dan«. Desetletje pozneje je društvo ob pomoči Slovenije in Avstrije v kraju Potrna/Laafeld pri avstrijski Radgoni obnovilo propadajočo kmečko hišo, ki je postala kulturni dom štajerskih Slovencev, poimenovan po jezikoslovcu Avgustu Pavlu, rojenem na bližnji Cankovi. Odprla sta ga tedanji slovenski predsednik Milan Kučan in predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer. Od leta 2009 društvo in Pavlovo hišo vodi Susanne Weitlaner, ki se je že kot študentka vključila v delovanje. *Posnetek Še to: v ljudskih štetjih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je samo nekaj sto ljudi na avstrijskem Štajerskem navedlo, da je njihov občevalni jezik slovenščina, danes ocenjujejo, da na avstrijskem Štajerskem živi približno 4 tisoč avstrijskih državljanov slovenske narodnosti in jezika.

Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS se je izoblikovala v obdobju pred prvimi svobodnimi in demokratičnimi volitvami leta 1990 in je združevala večino novonastalih političnih strank. Demos je na volitvah dosegel precejšen uspeh in imel v dveh od treh zborov tedanje skupščine večino. V predsedstvu države je imel dva člana. Uspeh na volitvah mu je omogočil prevzem mandata in sestavo prve demokratično izvoljene slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Kmalu po osamosvojitvi pa so se v predsedstvu Demosa pojavile očitne vsebinske razlike, ki so jih krepili še osebni spori med posameznimi člani predsedstva koalicije. Strinjali so se glede slovenske suverenosti, glede načinov za spreminjanje političnega sistema pa so se med njimi kazale globoke razlike. Ko je bilo samostojni Sloveniji sredi decembra 1991 zagotovljeno mednarodno priznanje, je bila uresničena edina skupna programska zahteva vseh članic Demosa. Po dolgotrajni razpravi so člani 30. decembra 1991 končno sklenili, da bodo koalicijo Demos na državni ravni razpustili.


03.12.2023

8. december - “Novine za Vogrske Slovence” (1913)

Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

6. december - Oton Berkopec (1906) utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov