Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zadnji boj Pohorskega bataljona * Prešernoslovec in »Prešernova čitanka« * Metalurgovo znanje za avtomobilsko industrijo * 1,4 milijarde ameriških dolarjev »izgine« iz Narodne banke Jugoslavije
Literarni zgodovinar in teoretik Avgust Žigon je po maturi na gimnaziji v Gorici študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave in v njih zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije. Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Avgust Žigon je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je leta 1877 v Ajdovščini.
Metalurg Anton Podgornik je diplomiral na rudarsko-metalurškem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani, na kateri je bil pozneje redni profesor. Doktoriral je leta 1956 na Tehniški univerzi v Clausthalu v Nemčiji in se znanstveno ukvarjal z metalurško tehnologijo kovinskih materialov in raziskoval vprašanje difuzij zlitinskih elementov v večplastnih sistemih. Njegova dognanja so omogočila izdelavo triplastnih ležajev za avtomobilsko industrijo. Metalurg Anton Podgornik se je rodil leta 1927 v Krškem.
8. januarja 1943 so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Med padlimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. Njihov brat Srečko, doma z Lobníce nad Rušami, je vsako leto prihajal na prizorišče zadnjega boja, kjer je poleg treh bratov in očeta umrla še ena sorodnica *Posnetek O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.
Leta 1991 je odjeknila novica o vdoru v jugoslovanski monetarni sistem. Srbija, kjer je bil že nekaj let nesporen voditelj Slobodan Milošević, si je konec leta 1990 pri Narodni banki Jugoslavije iz primarne emisije nepooblaščeno "izposodila" 18 milijard in 243 milijonov dinarjev, to je znašalo približno 1,4 milijarde ameriških dolarjev. Operacijo vdora v monetarni sistem so izvedli tako, da je Narodna banka Srbije obremenila račun primarne emisije centralne banke in denar nakazala svojim komitentom. Denar je med drugim šel v srbski proračun, tudi za izplačilo pokojnin, in k srbskim bankam. Vdor v monetarni sistem je bil posledica tega, da je bila Miloševićeva Srbija gospodarsko na kolenih in se je reševala s tako imenovano razbojniško ekonomijo. Slovenska vlada je dan pozneje sprejela spomenico, s katero je zveznemu izvršnemu svetu očitala zapoznelo in neučinkovito delovanje ter sporočila odločitev, da bo sama prevzela pobiranje temeljnega prometnega davka in carine ter v zvezni proračun nakazovala le kotizacijo. Uradno je tudi predlagala razmejitev finančnega premoženja ter notranjih in zunanjih dolgov.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Zadnji boj Pohorskega bataljona * Prešernoslovec in »Prešernova čitanka« * Metalurgovo znanje za avtomobilsko industrijo * 1,4 milijarde ameriških dolarjev »izgine« iz Narodne banke Jugoslavije
Literarni zgodovinar in teoretik Avgust Žigon je po maturi na gimnaziji v Gorici študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave in v njih zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije. Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Avgust Žigon je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je leta 1877 v Ajdovščini.
Metalurg Anton Podgornik je diplomiral na rudarsko-metalurškem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani, na kateri je bil pozneje redni profesor. Doktoriral je leta 1956 na Tehniški univerzi v Clausthalu v Nemčiji in se znanstveno ukvarjal z metalurško tehnologijo kovinskih materialov in raziskoval vprašanje difuzij zlitinskih elementov v večplastnih sistemih. Njegova dognanja so omogočila izdelavo triplastnih ležajev za avtomobilsko industrijo. Metalurg Anton Podgornik se je rodil leta 1927 v Krškem.
8. januarja 1943 so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Med padlimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. Njihov brat Srečko, doma z Lobníce nad Rušami, je vsako leto prihajal na prizorišče zadnjega boja, kjer je poleg treh bratov in očeta umrla še ena sorodnica *Posnetek O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.
Leta 1991 je odjeknila novica o vdoru v jugoslovanski monetarni sistem. Srbija, kjer je bil že nekaj let nesporen voditelj Slobodan Milošević, si je konec leta 1990 pri Narodni banki Jugoslavije iz primarne emisije nepooblaščeno "izposodila" 18 milijard in 243 milijonov dinarjev, to je znašalo približno 1,4 milijarde ameriških dolarjev. Operacijo vdora v monetarni sistem so izvedli tako, da je Narodna banka Srbije obremenila račun primarne emisije centralne banke in denar nakazala svojim komitentom. Denar je med drugim šel v srbski proračun, tudi za izplačilo pokojnin, in k srbskim bankam. Vdor v monetarni sistem je bil posledica tega, da je bila Miloševićeva Srbija gospodarsko na kolenih in se je reševala s tako imenovano razbojniško ekonomijo. Slovenska vlada je dan pozneje sprejela spomenico, s katero je zveznemu izvršnemu svetu očitala zapoznelo in neučinkovito delovanje ter sporočila odločitev, da bo sama prevzela pobiranje temeljnega prometnega davka in carine ter v zvezni proračun nakazovala le kotizacijo. Uradno je tudi predlagala razmejitev finančnega premoženja ter notranjih in zunanjih dolgov.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov