Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vinska trta, ki je preživela štiri stoletja * Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela * Knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi * Mnenje Badinterjev komisije in mednarodno priznanje Slovenije
Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju in se strokovno posvetil porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal njegov svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.
Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. Objavljal je pretežno v čeških in nemških časopisih, še najmanj v slovenskih, zato ga imajo Čehi za svojega sociologa in filozofa. Njegov vpliv na Slovenskem je bil predvsem v smislu energetizma viden pri naših naravoslovcih, predvsem pri Zarniku in Seidlu. Z njegovo filozofijo je polemiziral Aleš Ušeničnik, ki mu je polemika služila predvsem zato, da je zavrnil filozofijo evolucionizma in sodobnega naravoslovnega materializma. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem pri Brežicah.
Danes mineva 50 let od ugotovitve starosti vinske trte modre kavčine ali žametne črnine, ki raste v starem mestnem jedru ob Dravi v Mariboru. 11. januarja 1972 je profesor doktor Rihard Erker s Fakultete za gozdarstvo Univerze v Ljubljani z metodo sondaže in s pomočjo izvrtka in mikroskopskega štetja letnic ugotovili, da je bila trta tedaj stara od 350 do 400 let. Povsem natančnih podatkov s to metodo ni bilo mogoče dobiti, saj je sredica trtinega debla strohnela, vendar naj bi odmrli del ne po Erkerjevi oceni ne predstavljal življenjskega obdobja, daljšega od 50 let. Ugotovljena starost vinske trte se sklada s slikovnima upodobitvama Maribora iz leta 1657 in leta 1681, ki sta shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Obe sliki namreč prikazujeta staro trto na brajdi pročelja hiše v Vojašniški ulici 8, ki je bila po arhivskih podatkih sezidana leta 1550. Ob ugotavljanju starosti je bil navzoč tudi naravovarstvenik Mirko Šoštarič, ki je trto evidentiral in ovrednotil že leta 1965.
Za samostojnost in mednarodno priznanje Slovenije je pomembno mnenje Badinterjeve komisije št. 7, izdano 11. januarja pred 30. leti (1992). V njem je arbitražna komisija ugotovila, da je Slovenija izvedla plebiscit, na katerem se je več kot 88 % volivcev odločilo za samostojnost republike in je, po tem ko ni prišlo do soglasja glede sprememb ureditve skupne države Jugoslavije, razglasila samostojnost. Nadalje je potrdila, da se je Slovenija z Deklaracijo o neodvisnosti zavezala spoštovati določbe Ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine in Pariške listine ter da njena ustava zagotavlja spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih pogodb, hkrati pa spoštovanje človekovih pravic, tudi pravic etničnih in narodnih skupin in manjšin. Upoštevaje navedeno je komisija podala mnenje, »da Republika Slovenija izpolnjuje vse pogoje iz Smernice za priznanje novih držav v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi ter Deklaracije o Jugoslaviji«. Na tej podlagi je štiri dni pozneje sledilo priznanje Slovenije kot samostojne države s strani držav Evropske skupnosti. Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji je v mnenju tudi ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vinska trta, ki je preživela štiri stoletja * Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela * Knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi * Mnenje Badinterjev komisije in mednarodno priznanje Slovenije
Porodničar in kirurg Anton Makovic je medicino študiral na Dunaju in se strokovno posvetil porodništvu, po vrnitvi v Ljubljano pa je služboval kot mestni kirurg ter – kot so rekli – svobodni magister porodničarske umetnosti in glavni organizator porodniške službe na Kranjskem. Leta 1782 je po porodniški knjigi za babice nemškega zdravnika Steidla pripravil nemško-slovensko izdajo tega dela, ki velja za prvo medicinsko strokovno delo pri nas. Bil je prvi slovenski strokovni učitelj, ki je slovenščino uporabljal pri strokovnem študiju. Pomembni so bili tudi njegovi tečaji za babice. Makovic je sodeloval pri prvi sodobni slovenski gledališki predstavi, komediji Županova Micka, ki je bila ljubiteljsko izvedena na odru Stanovskega gledališča; po Richterjevi veseloigri jo je napisal njegov svak Anton Tomaž Linhart. Porodničar in kirurg Anton Makovic se je rodil leta 1750 v Kostanjevici na Krki.
Filozof Ivan Žmavc je najprej študiral teologijo na Germaniki v Rimu, potem pa filozofijo, matematiko, fiziko in naravoslovje v Gradcu in Pragi. Tam je leta 1898 doktoriral iz filozofije in naravoslovja ter se kot knjižničar zaposlil v Javni in univerzitetni knjižnici v Pragi. Po preučevanju zahodnoevropskega knjižničarstva se je zavzemal za notranjo preureditev znanstvenih knjižnic, tehnično posodobitev in zlasti upravljanje po ekonomskih načelih. Obravnaval je tudi gospodarsko, socialno in kulturno življenje, uvajal vanj naravoslovne metode in tako oblikoval sociotehniko kot svojo različico sociologije. Objavljal je pretežno v čeških in nemških časopisih, še najmanj v slovenskih, zato ga imajo Čehi za svojega sociologa in filozofa. Njegov vpliv na Slovenskem je bil predvsem v smislu energetizma viden pri naših naravoslovcih, predvsem pri Zarniku in Seidlu. Z njegovo filozofijo je polemiziral Aleš Ušeničnik, ki mu je polemika služila predvsem zato, da je zavrnil filozofijo evolucionizma in sodobnega naravoslovnega materializma. Ivan Žmavc se je rodil leta 1871 v Slógonskem pri Brežicah.
Danes mineva 50 let od ugotovitve starosti vinske trte modre kavčine ali žametne črnine, ki raste v starem mestnem jedru ob Dravi v Mariboru. 11. januarja 1972 je profesor doktor Rihard Erker s Fakultete za gozdarstvo Univerze v Ljubljani z metodo sondaže in s pomočjo izvrtka in mikroskopskega štetja letnic ugotovili, da je bila trta tedaj stara od 350 do 400 let. Povsem natančnih podatkov s to metodo ni bilo mogoče dobiti, saj je sredica trtinega debla strohnela, vendar naj bi odmrli del ne po Erkerjevi oceni ne predstavljal življenjskega obdobja, daljšega od 50 let. Ugotovljena starost vinske trte se sklada s slikovnima upodobitvama Maribora iz leta 1657 in leta 1681, ki sta shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Obe sliki namreč prikazujeta staro trto na brajdi pročelja hiše v Vojašniški ulici 8, ki je bila po arhivskih podatkih sezidana leta 1550. Ob ugotavljanju starosti je bil navzoč tudi naravovarstvenik Mirko Šoštarič, ki je trto evidentiral in ovrednotil že leta 1965.
Za samostojnost in mednarodno priznanje Slovenije je pomembno mnenje Badinterjeve komisije št. 7, izdano 11. januarja pred 30. leti (1992). V njem je arbitražna komisija ugotovila, da je Slovenija izvedla plebiscit, na katerem se je več kot 88 % volivcev odločilo za samostojnost republike in je, po tem ko ni prišlo do soglasja glede sprememb ureditve skupne države Jugoslavije, razglasila samostojnost. Nadalje je potrdila, da se je Slovenija z Deklaracijo o neodvisnosti zavezala spoštovati določbe Ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine in Pariške listine ter da njena ustava zagotavlja spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih pogodb, hkrati pa spoštovanje človekovih pravic, tudi pravic etničnih in narodnih skupin in manjšin. Upoštevaje navedeno je komisija podala mnenje, »da Republika Slovenija izpolnjuje vse pogoje iz Smernice za priznanje novih držav v Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi ter Deklaracije o Jugoslaviji«. Na tej podlagi je štiri dni pozneje sledilo priznanje Slovenije kot samostojne države s strani držav Evropske skupnosti. Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji je v mnenju tudi ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov