Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj Zlatan Vauda (1923-2010) in prva otroška opera pri nas * Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku * Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti * Učitelj in mladinski pisatelj
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik Mihael Barla. Študiral je na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
Leta 1865 je v Celovcu začel izhajati politični časnik Slovenec. Na začetku je izhajal dvakrat, med letoma 1866 in 1867 pa trikrat na teden. Nastal je v krogu mladoslovenskih izobražencev, ki niso bili zadovoljni z Bleiweisovim urejanjem kmetijskih in rokodelskih novic. Izdajal ga je duhovnik in politik Andrej Einspieler, urejal pa Janez Božič. Zaradi težav z oblastmi, ki so listu očitale prevratništvo, je po dveh letih prenehal izhajati.
V Kranju se je leta 1898 rodil pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. Ko je bil star štiri leta, se je s starši preselil v Celje in tam dokončal deško ljudsko šolo, slovensko nižjo gimnazijo in nemško višjo gimnazijo. Potem se je vpisal na zagrebško pravno fakulteto, vendar mu gmotne razmere niso dovoljevale študija, zato je v Ljubljani opravil dodatno maturo za učitelja, saj ga je učiteljski poklic zelo mikal. Učiteljeval je v Preboldu in Celju. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu Savinja. Glasilo je urejal Rudolf Maister - Vojanov, takrat stotnik v Celju. Pozneje se je lotil drugih literarnih zvrsti, izdal je mladinsko povest Juretovo potovanje in še kaj, komedijo Mokrodolci in pesniško zbirko Iz ječe in pregnanstva. V njej objavljene pesmi so nastale med njegovim izgnanstvom med drugo svetovno vojno v Srbiji. Na to obdobje njegovega življenja se nanaša tudi zgodovinsko dokumentarno delo Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941 do 1945. Največ uspeha pa je doživel s svojo dramatizacijo Desetnice Alenčice.
Leta 1923 se je v Pernici – tedanji Sveti Marjeti pri Mariboru – rodil skladatelj Zlatan Vauda. V Mariboru je maturiral na klasični gimnaziji, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Tam se je za las izognil nacističnemu pokolu v Kragujevcu. Po vojni je v Beogradu študiral na glasbeni akademiji, na oddelku za komponiranje, ter se izpopolnjeval pri Hansu Jelineku na Dunaju in pri Hansu Swarovskem v Osojah na Koroškem. Njegov skladateljski opus šteje več kot 200 del. *Posnetek Je povedala Marija Vauda, skladateljeva hči. Leta 1957 je napisal tudi prvo otroško opero v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Ježeva hiša, po pripovedi Branka Čopića, med drugim pa tudi koncert za klarinet in orkester, izveden leta 1960 z dirigentom Zubinom Mehto. Zlatan Vauda je 40 let ustvarjal kot dirigent, umetniški vodja in producent otroškega zbora RTV Beograd; poleg Davorina Jenka in Mihovila Logarja velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja, ki je delal v Srbiji.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Skladatelj Zlatan Vauda (1923-2010) in prva otroška opera pri nas * Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku * Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti * Učitelj in mladinski pisatelj
Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik Mihael Barla. Študiral je na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.
Leta 1865 je v Celovcu začel izhajati politični časnik Slovenec. Na začetku je izhajal dvakrat, med letoma 1866 in 1867 pa trikrat na teden. Nastal je v krogu mladoslovenskih izobražencev, ki niso bili zadovoljni z Bleiweisovim urejanjem kmetijskih in rokodelskih novic. Izdajal ga je duhovnik in politik Andrej Einspieler, urejal pa Janez Božič. Zaradi težav z oblastmi, ki so listu očitale prevratništvo, je po dveh letih prenehal izhajati.
V Kranju se je leta 1898 rodil pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. Ko je bil star štiri leta, se je s starši preselil v Celje in tam dokončal deško ljudsko šolo, slovensko nižjo gimnazijo in nemško višjo gimnazijo. Potem se je vpisal na zagrebško pravno fakulteto, vendar mu gmotne razmere niso dovoljevale študija, zato je v Ljubljani opravil dodatno maturo za učitelja, saj ga je učiteljski poklic zelo mikal. Učiteljeval je v Preboldu in Celju. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu Savinja. Glasilo je urejal Rudolf Maister - Vojanov, takrat stotnik v Celju. Pozneje se je lotil drugih literarnih zvrsti, izdal je mladinsko povest Juretovo potovanje in še kaj, komedijo Mokrodolci in pesniško zbirko Iz ječe in pregnanstva. V njej objavljene pesmi so nastale med njegovim izgnanstvom med drugo svetovno vojno v Srbiji. Na to obdobje njegovega življenja se nanaša tudi zgodovinsko dokumentarno delo Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941 do 1945. Največ uspeha pa je doživel s svojo dramatizacijo Desetnice Alenčice.
Leta 1923 se je v Pernici – tedanji Sveti Marjeti pri Mariboru – rodil skladatelj Zlatan Vauda. V Mariboru je maturiral na klasični gimnaziji, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Tam se je za las izognil nacističnemu pokolu v Kragujevcu. Po vojni je v Beogradu študiral na glasbeni akademiji, na oddelku za komponiranje, ter se izpopolnjeval pri Hansu Jelineku na Dunaju in pri Hansu Swarovskem v Osojah na Koroškem. Njegov skladateljski opus šteje več kot 200 del. *Posnetek Je povedala Marija Vauda, skladateljeva hči. Leta 1957 je napisal tudi prvo otroško opero v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Ježeva hiša, po pripovedi Branka Čopića, med drugim pa tudi koncert za klarinet in orkester, izveden leta 1960 z dirigentom Zubinom Mehto. Zlatan Vauda je 40 let ustvarjal kot dirigent, umetniški vodja in producent otroškega zbora RTV Beograd; poleg Davorina Jenka in Mihovila Logarja velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja, ki je delal v Srbiji.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov