Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Duhovnik Jože Lampret (1903-1969) verski referent 14. divizije partizanske vojske * Vipavski Križ s cesarskim ukazom postane mesto * Prezgodaj ustavljeni pesnik * Od iredentista do književnika in prevajalca
Vas Vipavski Križ, do leta 1955 Sveti Križ, je eden najlepših kulturnih spomenikov v Sloveniji. Leži na hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline. Naseljen je bil že v predrimskih časih, mimo je tekla pomembna cesta med antično Aquileio – Oglejem – in Emono – Ljubljano. Prve pisne listine o kraju segajo v 13. stoletje, v obdobje po turškem zavzetju Gorice, ko je dal goriški škof zgraditi štiristolpni grad; pozneje so ga zaradi povečane nevarnosti turških vpadov obdali z obzidjem. Na današnji dan leta 1532 je cesar Ferdinand kraj povzdignil v mesto. Meščani so dobili sodnika, dolžni so bili skrbeti za obzidje ... Leta 1636 so zgradili kapucinski samostan, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.
Leta 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik Dragotin Kette, eden najpomembnejših ustvarjalcev naše moderne. Otroška leta je preživljal na Premu ter v Zagorju, Košani in Pivki; tam je kot učitelj delal njegov oče. Mater je izgubil pri štirih letih, očeta pa pri petnajstih. Po maturi v Novem mestu so ga vpoklicali v vojsko, služil jo je v Trstu in tam zbolel za jetiko. Zaradi bolezni so ga aprila 1899 odpustili, na smrt bolan se je vrnil v Ljubljano in dober mesec pozneje komaj triindvajsetleten umrl v cukrarni. V svojem kratkem življenju je napisal vrsto pesmi, ki sodijo v vrh slovenske poezije. Pri svojem delu je zajemal iz ljudskih pesmi in klasičnih vzorov. V številnih pesmih je v lahkotnem ritmu opeval kmečko življenje in doživetja iz narave, še več je bilo ljubezenskih pesmi, v katerih so se izmenjavali veselo razposajeni in otožni toni, manj pa pripovednih, v katerih je prenovil epsko-lirični izraz. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »Na trgu«, ki jo je uglasbil Vasilij Mirk, zapel bo Mladinski pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, dirigent je bil Dimitrij Grilj. Posnetek je nastal leta 1976 .*Posnetek Do največjih miselnih globin je segel v sonetih, v katerih je izpovedal svoj življenjski in svetovni nazor in se duhovno najbolj približal evropskemu simbolizmu.
Književnika in prevajalca Vladimirja Levstika so avstrijske oblasti med prvo svetovno vojno internirale kot jugoslovanskega iredentista. Po vojni se je pridružil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že leta 1903, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik – rodil se je leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem – se je uveljavil tudi kot eden najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
Duhovnik Jože Lampret se je v gimnazijskih letih srečal s socialnimi in političnimi idejami krščanskega socializma in marksizma. Ko je služboval v podeželskih župnijah na Štajerskem, je dobro spoznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter zavzeto pomagal pomoči potrebnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško, kjer je služboval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je tam pridružil osvobodilnemu gibanju in dve leti pozneje prišel v Slovenijo. Pridružil se je partizanom in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil leta 1903 v Šoštanju.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Duhovnik Jože Lampret (1903-1969) verski referent 14. divizije partizanske vojske * Vipavski Križ s cesarskim ukazom postane mesto * Prezgodaj ustavljeni pesnik * Od iredentista do književnika in prevajalca
Vas Vipavski Križ, do leta 1955 Sveti Križ, je eden najlepših kulturnih spomenikov v Sloveniji. Leži na hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline. Naseljen je bil že v predrimskih časih, mimo je tekla pomembna cesta med antično Aquileio – Oglejem – in Emono – Ljubljano. Prve pisne listine o kraju segajo v 13. stoletje, v obdobje po turškem zavzetju Gorice, ko je dal goriški škof zgraditi štiristolpni grad; pozneje so ga zaradi povečane nevarnosti turških vpadov obdali z obzidjem. Na današnji dan leta 1532 je cesar Ferdinand kraj povzdignil v mesto. Meščani so dobili sodnika, dolžni so bili skrbeti za obzidje ... Leta 1636 so zgradili kapucinski samostan, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.
Leta 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik Dragotin Kette, eden najpomembnejših ustvarjalcev naše moderne. Otroška leta je preživljal na Premu ter v Zagorju, Košani in Pivki; tam je kot učitelj delal njegov oče. Mater je izgubil pri štirih letih, očeta pa pri petnajstih. Po maturi v Novem mestu so ga vpoklicali v vojsko, služil jo je v Trstu in tam zbolel za jetiko. Zaradi bolezni so ga aprila 1899 odpustili, na smrt bolan se je vrnil v Ljubljano in dober mesec pozneje komaj triindvajsetleten umrl v cukrarni. V svojem kratkem življenju je napisal vrsto pesmi, ki sodijo v vrh slovenske poezije. Pri svojem delu je zajemal iz ljudskih pesmi in klasičnih vzorov. V številnih pesmih je v lahkotnem ritmu opeval kmečko življenje in doživetja iz narave, še več je bilo ljubezenskih pesmi, v katerih so se izmenjavali veselo razposajeni in otožni toni, manj pa pripovednih, v katerih je prenovil epsko-lirični izraz. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »Na trgu«, ki jo je uglasbil Vasilij Mirk, zapel bo Mladinski pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, dirigent je bil Dimitrij Grilj. Posnetek je nastal leta 1976 .*Posnetek Do največjih miselnih globin je segel v sonetih, v katerih je izpovedal svoj življenjski in svetovni nazor in se duhovno najbolj približal evropskemu simbolizmu.
Književnika in prevajalca Vladimirja Levstika so avstrijske oblasti med prvo svetovno vojno internirale kot jugoslovanskega iredentista. Po vojni se je pridružil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že leta 1903, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik – rodil se je leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem – se je uveljavil tudi kot eden najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
Duhovnik Jože Lampret se je v gimnazijskih letih srečal s socialnimi in političnimi idejami krščanskega socializma in marksizma. Ko je služboval v podeželskih župnijah na Štajerskem, je dobro spoznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter zavzeto pomagal pomoči potrebnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško, kjer je služboval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je tam pridružil osvobodilnemu gibanju in dve leti pozneje prišel v Slovenijo. Pridružil se je partizanom in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil leta 1903 v Šoštanju.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov