Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Plečnik (1872-1957) arhitekt odličnosti * S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino * Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Pred 150 leti (1872) se je v Ljubljani rodil arhitekt, oblikovalec in urbanist svetovnega slovesa Jože Plečnik. Svojo uspešno poklicno pot je začel na prehodu iz 19. v 20. stoletje na Dunaju. Bil je učenec utemeljitelja arhitekture 20. stoletja Otta Wagnerja. Pozneje je bil deset let profesor na umetnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor na novo ustanovljene tehniške fakultete. *Posnetek Je povedal dr. Damjan Prelovšek umetnostni zgodovinar ter odličen poznavalec dela in življenja Jožeta Plečnika. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo je vodil do jeseni leta 1934. V Ljubljani je pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi magistrat, Vrt vseh svetih, znan kot Plečnikove Žale, in ljubljanska tržnica. V Prekmurju je načrtoval cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini, Ljudsko posojilnico v Celju in lovski dvorec kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici. Njegovo delovanje je seglo tudi v druge dele nekdanje Jugoslavije, med drugim je ustvaril cerkev sv. Antona v Beogradu. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, pa je napovedala nova naročila, predvsem v podobi spominskih znamenj žrtvam vojne.
Oton Župančič poleg Ivana Cankarja velja za najpomembnejšega in največjega predstavnika slovenske moderne. Rodil se je leta 1878 v Vinici pri Črnomlju. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni končal. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar, nato pa upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Pesniti je začel že v gimnaziji. Tam se je tudi pridružil članom slovenske moderne. Leta 1899 je izšla njegova prva pesniška zbirka “Čaša opojnosti”, zadnja, predvsem s pesmimi iz narodnoosvobodilnega boja, z naslovom “Zimzelen pod snegom” pa leta 1945.
Na Gregorjevo — otec, še veš? — se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala …
»Čuješ živ-živ?
To je »živio« — zdaj starešina je mladi napil.«
In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.
Pa — s čudom še v srcu in strahoma — v mejo iskat sem šel, za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel: in glej, tam pod grmom, pod gabrovim — majhnih potic, in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
»Pa ne bo jih nazaj več?« — »Ne, to so vse tebi pustili, kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.«
Je Oton Župančič leta 1908 zapisal v Dumi. Ob pesniškem delu je bil še dramatik in esejist, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus.
Začetnik pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju botanike, Viktor Petkovšek, se je rodil leta 1908 v Litiji. Po doktoratu na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1932 poučeval na srednjih šolah v Ljubljani in Mariboru. Po koncu vojne je postal predavatelj na agronomski fakulteti v Ljubljani, pozneje pa redni profesor za botaniko in fitocenologijo (preučevanje rastlinskih združb) na biotehniški fakulteti. Raziskoval je floro, vegetacijo in zgodovino botanike na Slovenskem ter objavil približno 90 znanstvenih in strokovnih člankov. Za svoje delo je Viktor Petkovšek prejel naše najvišje priznanje za dosežke s področja biotehničnih ved – Jesenkovo priznanje.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Plečnik (1872-1957) arhitekt odličnosti * S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino * Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Pred 150 leti (1872) se je v Ljubljani rodil arhitekt, oblikovalec in urbanist svetovnega slovesa Jože Plečnik. Svojo uspešno poklicno pot je začel na prehodu iz 19. v 20. stoletje na Dunaju. Bil je učenec utemeljitelja arhitekture 20. stoletja Otta Wagnerja. Pozneje je bil deset let profesor na umetnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor na novo ustanovljene tehniške fakultete. *Posnetek Je povedal dr. Damjan Prelovšek umetnostni zgodovinar ter odličen poznavalec dela in življenja Jožeta Plečnika. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo je vodil do jeseni leta 1934. V Ljubljani je pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi magistrat, Vrt vseh svetih, znan kot Plečnikove Žale, in ljubljanska tržnica. V Prekmurju je načrtoval cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini, Ljudsko posojilnico v Celju in lovski dvorec kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici. Njegovo delovanje je seglo tudi v druge dele nekdanje Jugoslavije, med drugim je ustvaril cerkev sv. Antona v Beogradu. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, pa je napovedala nova naročila, predvsem v podobi spominskih znamenj žrtvam vojne.
Oton Župančič poleg Ivana Cankarja velja za najpomembnejšega in največjega predstavnika slovenske moderne. Rodil se je leta 1878 v Vinici pri Črnomlju. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni končal. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar, nato pa upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Pesniti je začel že v gimnaziji. Tam se je tudi pridružil članom slovenske moderne. Leta 1899 je izšla njegova prva pesniška zbirka “Čaša opojnosti”, zadnja, predvsem s pesmimi iz narodnoosvobodilnega boja, z naslovom “Zimzelen pod snegom” pa leta 1945.
Na Gregorjevo — otec, še veš? — se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala …
»Čuješ živ-živ?
To je »živio« — zdaj starešina je mladi napil.«
In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.
Pa — s čudom še v srcu in strahoma — v mejo iskat sem šel, za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel: in glej, tam pod grmom, pod gabrovim — majhnih potic, in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
»Pa ne bo jih nazaj več?« — »Ne, to so vse tebi pustili, kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.«
Je Oton Župančič leta 1908 zapisal v Dumi. Ob pesniškem delu je bil še dramatik in esejist, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus.
Začetnik pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju botanike, Viktor Petkovšek, se je rodil leta 1908 v Litiji. Po doktoratu na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1932 poučeval na srednjih šolah v Ljubljani in Mariboru. Po koncu vojne je postal predavatelj na agronomski fakulteti v Ljubljani, pozneje pa redni profesor za botaniko in fitocenologijo (preučevanje rastlinskih združb) na biotehniški fakulteti. Raziskoval je floro, vegetacijo in zgodovino botanike na Slovenskem ter objavil približno 90 znanstvenih in strokovnih člankov. Za svoje delo je Viktor Petkovšek prejel naše najvišje priznanje za dosežke s področja biotehničnih ved – Jesenkovo priznanje.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov