Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 24. januar

24.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Rihard Klemen (1902-1998) prvi učitelj encimologije na Univerzi v Ljubljani * Ziljska podružnica SPD * Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo * »Prva dama slovenske literarne zgodovine«

Slovensko planinsko društvo je kmalu po ustanovitvi v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja začelo ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Te naj bi ohranjale podobo slovenskih gora, ki jih je prav takrat z veliko vnemo ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila podružnica v Bórljah v zahodnem delu Ziljske doline na Koroškem. Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva je nastala 24. januarja 1900 na pobudo šestnajstih navdušenih članov tako imenovanega slovenskega omizja, za katerim so se poleg koroških Slovencev zbirali tudi njihovi rojaki iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, med planinci znan po planinskih markacijah, ki se imenujejo po njem. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva in je delovala do usodnega plebiscita. Zdaj njeno delo nadaljuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu.

Ustvarjalka slovenske bibliografije Štefka Bulovec se je najprej šolala za trgovko, pozneje pa je bila pisarniška pomočnica in učiteljica na nunskih učiteljiščih v Avstriji in Sloveniji. Tik pred drugo svetovno vojno je službovala kot učiteljica na Svétini pri Celju. Pred nacisti se je umaknila v Ljubljano in našla zaposlitev v univerzitetni knjižnici. V bibliografsko delo jo je uvedel priznani bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger. Bibliografija je po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del, pa tudi veda o popisovanju in označevanju pisanih del. Za sestavljanje bibliografij je potrebno zelo veliko dela in natančnosti. Štefka Bulovec je postavila temelje tekoči slovenski bibliografiji, popisu vsega tiskanega gradiva, ki izide v državi. Četrt stoletja je snovala Prešernovo bibliografijo, ki je izšla leta 1975 in je tedaj veljala za najobsežnejšo osebno monografsko bibliografijo pri Slovencih. Njena bibliografija slovenskih prevodov iz antičnih del pa je žal ostala nedokončana. Pisala je tudi pesmi – njeno zbirko Sličice je mogoče najti v zapuščini Rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani. Štefka Bulovec, sestra kiparke Karle Bulovec Mrak, se je rodila leta 1901 na Bledu.

Kemik in biokemik Rihard Klemen velja za prvega učitelja encimologije na univerzi v Ljubljani. Po maturi je na Tehniški fakulteti študiral kemijo in leta 1925 postal osmi diplomant kemije na ljubljanski univerzi. Po odsluženju vojaškega roka je za kratek čas postal asistent pri svojem mentorju dr. Maksu Samcu, univerza je namreč zašla v hude finančne težave, zato si je našel delo v tovarni sladkorja v Belem Manastirju. Pozneje je kot pomožni učitelj kemije služboval v Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in se leta 1930 vrnil na ljubljansko univerzo, doktoriral in bil nato imenovan za docenta za področje kemijske tehnologije. Vmes se je izpopolnjeval iz encimologije na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in pozneje v Ljubljani prevzel zahtevne pedagoške obveznosti. Konec leta 1941 je zaprosil za razrešitev zaradi preselitve na Dunaj in nadaljeval delo na inštitutu za anorgansko in analizno kemijo tamkajšnje tehniške visoke šole. Raziskoval je značilnosti gline in skupaj z mentorjem Ulrichom Hofmannom opisal pojav, ki se danes imenuje Hofmann-Klemnov efekt. Ugotovila sta, da se pri segrevanju gline v prisotnosti litija izgubita njena sposobnost nabrekanja in ionsko izmenjevalne lastnosti. Ta ugotovitev je njegovo najbolj citirano delo. Pozneje je deloval na področju analizne kemije ter biokemijske in živilske tehnologije. Kemik Rihard Klemen se je rodil pred 120 leti (1902) v družini kočevarskih korenin v Črmošnjicah.

Literarna zgodovinarka Marja Boršnik je leta 1938 na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike. Najprej se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. *Posnetek Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več kot dvesto sestavkov in razprav, samostojnih monografskih publikacij ter leposlovnih del. Njeno prvo temeljno znanstveno delo – monografija o Antonu Aškercu – je izšlo leta 1939. Po vojni sta sledili še monografiji o Franu Celestinu in Ivanu Tavčarju. Poznamo jo še po Pregledu slovenskega slovstva, Pogovorih s pesnikom Alojzom Gradnikom, Prežihovem zborniku in drugih delih. Marja Boršnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, se je rodila leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 24. januar

24.01.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Rihard Klemen (1902-1998) prvi učitelj encimologije na Univerzi v Ljubljani * Ziljska podružnica SPD * Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo * »Prva dama slovenske literarne zgodovine«

Slovensko planinsko društvo je kmalu po ustanovitvi v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja začelo ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Te naj bi ohranjale podobo slovenskih gora, ki jih je prav takrat z veliko vnemo ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila podružnica v Bórljah v zahodnem delu Ziljske doline na Koroškem. Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva je nastala 24. januarja 1900 na pobudo šestnajstih navdušenih članov tako imenovanega slovenskega omizja, za katerim so se poleg koroških Slovencev zbirali tudi njihovi rojaki iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, med planinci znan po planinskih markacijah, ki se imenujejo po njem. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva in je delovala do usodnega plebiscita. Zdaj njeno delo nadaljuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu.

Ustvarjalka slovenske bibliografije Štefka Bulovec se je najprej šolala za trgovko, pozneje pa je bila pisarniška pomočnica in učiteljica na nunskih učiteljiščih v Avstriji in Sloveniji. Tik pred drugo svetovno vojno je službovala kot učiteljica na Svétini pri Celju. Pred nacisti se je umaknila v Ljubljano in našla zaposlitev v univerzitetni knjižnici. V bibliografsko delo jo je uvedel priznani bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger. Bibliografija je po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del, pa tudi veda o popisovanju in označevanju pisanih del. Za sestavljanje bibliografij je potrebno zelo veliko dela in natančnosti. Štefka Bulovec je postavila temelje tekoči slovenski bibliografiji, popisu vsega tiskanega gradiva, ki izide v državi. Četrt stoletja je snovala Prešernovo bibliografijo, ki je izšla leta 1975 in je tedaj veljala za najobsežnejšo osebno monografsko bibliografijo pri Slovencih. Njena bibliografija slovenskih prevodov iz antičnih del pa je žal ostala nedokončana. Pisala je tudi pesmi – njeno zbirko Sličice je mogoče najti v zapuščini Rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani. Štefka Bulovec, sestra kiparke Karle Bulovec Mrak, se je rodila leta 1901 na Bledu.

Kemik in biokemik Rihard Klemen velja za prvega učitelja encimologije na univerzi v Ljubljani. Po maturi je na Tehniški fakulteti študiral kemijo in leta 1925 postal osmi diplomant kemije na ljubljanski univerzi. Po odsluženju vojaškega roka je za kratek čas postal asistent pri svojem mentorju dr. Maksu Samcu, univerza je namreč zašla v hude finančne težave, zato si je našel delo v tovarni sladkorja v Belem Manastirju. Pozneje je kot pomožni učitelj kemije služboval v Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in se leta 1930 vrnil na ljubljansko univerzo, doktoriral in bil nato imenovan za docenta za področje kemijske tehnologije. Vmes se je izpopolnjeval iz encimologije na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in pozneje v Ljubljani prevzel zahtevne pedagoške obveznosti. Konec leta 1941 je zaprosil za razrešitev zaradi preselitve na Dunaj in nadaljeval delo na inštitutu za anorgansko in analizno kemijo tamkajšnje tehniške visoke šole. Raziskoval je značilnosti gline in skupaj z mentorjem Ulrichom Hofmannom opisal pojav, ki se danes imenuje Hofmann-Klemnov efekt. Ugotovila sta, da se pri segrevanju gline v prisotnosti litija izgubita njena sposobnost nabrekanja in ionsko izmenjevalne lastnosti. Ta ugotovitev je njegovo najbolj citirano delo. Pozneje je deloval na področju analizne kemije ter biokemijske in živilske tehnologije. Kemik Rihard Klemen se je rodil pred 120 leti (1902) v družini kočevarskih korenin v Črmošnjicah.

Literarna zgodovinarka Marja Boršnik je leta 1938 na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike. Najprej se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. *Posnetek Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več kot dvesto sestavkov in razprav, samostojnih monografskih publikacij ter leposlovnih del. Njeno prvo temeljno znanstveno delo – monografija o Antonu Aškercu – je izšlo leta 1939. Po vojni sta sledili še monografiji o Franu Celestinu in Ivanu Tavčarju. Poznamo jo še po Pregledu slovenskega slovstva, Pogovorih s pesnikom Alojzom Gradnikom, Prežihovem zborniku in drugih delih. Marja Boršnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, se je rodila leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki.


03.12.2023

8. december - “Novine za Vogrske Slovence” (1913)

Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

7. december - František Čap (1913) filmski ustvarjalec v novi domovini

Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

6. december - Oton Berkopec (1906) utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi

Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 17 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov