Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Rihard Klemen (1902-1998) prvi učitelj encimologije na Univerzi v Ljubljani * Ziljska podružnica SPD * Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo * »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Slovensko planinsko društvo je kmalu po ustanovitvi v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja začelo ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Te naj bi ohranjale podobo slovenskih gora, ki jih je prav takrat z veliko vnemo ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila podružnica v Bórljah v zahodnem delu Ziljske doline na Koroškem. Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva je nastala 24. januarja 1900 na pobudo šestnajstih navdušenih članov tako imenovanega slovenskega omizja, za katerim so se poleg koroških Slovencev zbirali tudi njihovi rojaki iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, med planinci znan po planinskih markacijah, ki se imenujejo po njem. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva in je delovala do usodnega plebiscita. Zdaj njeno delo nadaljuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu.
Ustvarjalka slovenske bibliografije Štefka Bulovec se je najprej šolala za trgovko, pozneje pa je bila pisarniška pomočnica in učiteljica na nunskih učiteljiščih v Avstriji in Sloveniji. Tik pred drugo svetovno vojno je službovala kot učiteljica na Svétini pri Celju. Pred nacisti se je umaknila v Ljubljano in našla zaposlitev v univerzitetni knjižnici. V bibliografsko delo jo je uvedel priznani bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger. Bibliografija je po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del, pa tudi veda o popisovanju in označevanju pisanih del. Za sestavljanje bibliografij je potrebno zelo veliko dela in natančnosti. Štefka Bulovec je postavila temelje tekoči slovenski bibliografiji, popisu vsega tiskanega gradiva, ki izide v državi. Četrt stoletja je snovala Prešernovo bibliografijo, ki je izšla leta 1975 in je tedaj veljala za najobsežnejšo osebno monografsko bibliografijo pri Slovencih. Njena bibliografija slovenskih prevodov iz antičnih del pa je žal ostala nedokončana. Pisala je tudi pesmi – njeno zbirko Sličice je mogoče najti v zapuščini Rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani. Štefka Bulovec, sestra kiparke Karle Bulovec Mrak, se je rodila leta 1901 na Bledu.
Kemik in biokemik Rihard Klemen velja za prvega učitelja encimologije na univerzi v Ljubljani. Po maturi je na Tehniški fakulteti študiral kemijo in leta 1925 postal osmi diplomant kemije na ljubljanski univerzi. Po odsluženju vojaškega roka je za kratek čas postal asistent pri svojem mentorju dr. Maksu Samcu, univerza je namreč zašla v hude finančne težave, zato si je našel delo v tovarni sladkorja v Belem Manastirju. Pozneje je kot pomožni učitelj kemije služboval v Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in se leta 1930 vrnil na ljubljansko univerzo, doktoriral in bil nato imenovan za docenta za področje kemijske tehnologije. Vmes se je izpopolnjeval iz encimologije na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in pozneje v Ljubljani prevzel zahtevne pedagoške obveznosti. Konec leta 1941 je zaprosil za razrešitev zaradi preselitve na Dunaj in nadaljeval delo na inštitutu za anorgansko in analizno kemijo tamkajšnje tehniške visoke šole. Raziskoval je značilnosti gline in skupaj z mentorjem Ulrichom Hofmannom opisal pojav, ki se danes imenuje Hofmann-Klemnov efekt. Ugotovila sta, da se pri segrevanju gline v prisotnosti litija izgubita njena sposobnost nabrekanja in ionsko izmenjevalne lastnosti. Ta ugotovitev je njegovo najbolj citirano delo. Pozneje je deloval na področju analizne kemije ter biokemijske in živilske tehnologije. Kemik Rihard Klemen se je rodil pred 120 leti (1902) v družini kočevarskih korenin v Črmošnjicah.
Literarna zgodovinarka Marja Boršnik je leta 1938 na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike. Najprej se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. *Posnetek Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več kot dvesto sestavkov in razprav, samostojnih monografskih publikacij ter leposlovnih del. Njeno prvo temeljno znanstveno delo – monografija o Antonu Aškercu – je izšlo leta 1939. Po vojni sta sledili še monografiji o Franu Celestinu in Ivanu Tavčarju. Poznamo jo še po Pregledu slovenskega slovstva, Pogovorih s pesnikom Alojzom Gradnikom, Prežihovem zborniku in drugih delih. Marja Boršnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, se je rodila leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Rihard Klemen (1902-1998) prvi učitelj encimologije na Univerzi v Ljubljani * Ziljska podružnica SPD * Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo * »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Slovensko planinsko društvo je kmalu po ustanovitvi v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja začelo ustanavljati podružnice po slovenskih krajih. Te naj bi ohranjale podobo slovenskih gora, ki jih je prav takrat z veliko vnemo ponemčevalo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Med prvimi je bila podružnica v Bórljah v zahodnem delu Ziljske doline na Koroškem. Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva je nastala 24. januarja 1900 na pobudo šestnajstih navdušenih članov tako imenovanega slovenskega omizja, za katerim so se poleg koroških Slovencev zbirali tudi njihovi rojaki iz drugih krajev, ki so po večini službovali pri državni železnici v Beljaku. Tajnik podružnice je postal Alojzij Knafelc, med planinci znan po planinskih markacijah, ki se imenujejo po njem. Ziljska podružnica se je pozneje preimenovala v Koroško podružnico Slovenskega planinskega društva in je delovala do usodnega plebiscita. Zdaj njeno delo nadaljuje Slovensko planinsko društvo v Celovcu.
Ustvarjalka slovenske bibliografije Štefka Bulovec se je najprej šolala za trgovko, pozneje pa je bila pisarniška pomočnica in učiteljica na nunskih učiteljiščih v Avstriji in Sloveniji. Tik pred drugo svetovno vojno je službovala kot učiteljica na Svétini pri Celju. Pred nacisti se je umaknila v Ljubljano in našla zaposlitev v univerzitetni knjižnici. V bibliografsko delo jo je uvedel priznani bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger. Bibliografija je po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del, pa tudi veda o popisovanju in označevanju pisanih del. Za sestavljanje bibliografij je potrebno zelo veliko dela in natančnosti. Štefka Bulovec je postavila temelje tekoči slovenski bibliografiji, popisu vsega tiskanega gradiva, ki izide v državi. Četrt stoletja je snovala Prešernovo bibliografijo, ki je izšla leta 1975 in je tedaj veljala za najobsežnejšo osebno monografsko bibliografijo pri Slovencih. Njena bibliografija slovenskih prevodov iz antičnih del pa je žal ostala nedokončana. Pisala je tudi pesmi – njeno zbirko Sličice je mogoče najti v zapuščini Rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani. Štefka Bulovec, sestra kiparke Karle Bulovec Mrak, se je rodila leta 1901 na Bledu.
Kemik in biokemik Rihard Klemen velja za prvega učitelja encimologije na univerzi v Ljubljani. Po maturi je na Tehniški fakulteti študiral kemijo in leta 1925 postal osmi diplomant kemije na ljubljanski univerzi. Po odsluženju vojaškega roka je za kratek čas postal asistent pri svojem mentorju dr. Maksu Samcu, univerza je namreč zašla v hude finančne težave, zato si je našel delo v tovarni sladkorja v Belem Manastirju. Pozneje je kot pomožni učitelj kemije služboval v Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru in se leta 1930 vrnil na ljubljansko univerzo, doktoriral in bil nato imenovan za docenta za področje kemijske tehnologije. Vmes se je izpopolnjeval iz encimologije na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in pozneje v Ljubljani prevzel zahtevne pedagoške obveznosti. Konec leta 1941 je zaprosil za razrešitev zaradi preselitve na Dunaj in nadaljeval delo na inštitutu za anorgansko in analizno kemijo tamkajšnje tehniške visoke šole. Raziskoval je značilnosti gline in skupaj z mentorjem Ulrichom Hofmannom opisal pojav, ki se danes imenuje Hofmann-Klemnov efekt. Ugotovila sta, da se pri segrevanju gline v prisotnosti litija izgubita njena sposobnost nabrekanja in ionsko izmenjevalne lastnosti. Ta ugotovitev je njegovo najbolj citirano delo. Pozneje je deloval na področju analizne kemije ter biokemijske in živilske tehnologije. Kemik Rihard Klemen se je rodil pred 120 leti (1902) v družini kočevarskih korenin v Črmošnjicah.
Literarna zgodovinarka Marja Boršnik je leta 1938 na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike. Najprej se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. *Posnetek Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več kot dvesto sestavkov in razprav, samostojnih monografskih publikacij ter leposlovnih del. Njeno prvo temeljno znanstveno delo – monografija o Antonu Aškercu – je izšlo leta 1939. Po vojni sta sledili še monografiji o Franu Celestinu in Ivanu Tavčarju. Poznamo jo še po Pregledu slovenskega slovstva, Pogovorih s pesnikom Alojzom Gradnikom, Prežihovem zborniku in drugih delih. Marja Boršnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine«, se je rodila leta 1906 v Borovnici pri Vrhniki.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov