Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič, borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze * Mednarodna slikarska šola v Münchnu * »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« * Eksplozija bombe na vlaku pred Dobovo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se je kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. *Posnetek Je o diplomatskem delu ter okoliščina po prvi svetovni vojni povedal Slavičev študent, predavatelj pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pokojni profesor doktor Stanko Ojnik. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Poznejši škof Alojzij Fogar je v Innsbrucku končal študij bogoslovja in leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal različne naloge in se ves čas, tudi po drugi svetovni vojni, zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Škof Alojzij Fogar se je rodil pred 140-imi leti (1882.) v Pevmi pri Gorici.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada Ljudske republike Slovenije spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala močno teroristično delovanje emigrantskih ekstremističnih organizacij. Njihova ključna ost je bila sicer uperjena proti Beogradu ter Bosni in Hercegovini, vendar so se posledice čutile tudi pri nas. 27. januarja pred petdesetimi leti (1972.) petnajst minut po polnoči je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana–Beograd – tik pred železniško postajo Dobova – eksplodirala podtaknjena bomba. Ranjenih je bilo šest oseb, nihče ni umrl, materialna škoda pa je bila precejšnja. Eksplozija je bila v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana–Beograd. Temu dejanju je čez dobrih pet mesecev sledil vdor diverzantsko-teroristične skupine pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovane »Feniks«. Na Kozjaku je neopažena prečkala avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Spopad z njo se je začel na območju pogorja Raduša v Bosni in Hercegovini. Zaradi precejšnjega števila žrtev, ki so bile v veliki meri posledica nepripravljenosti varnostnih sil na vdore dobro izurjenih in motiviranih skupin, so v vseh republikah nekdanje države oblikovali posebne enote tedanje milice. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odločbo o ustanovitvi Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Ta se je že konec julija 1972 začela uriti na Ugarju pri Ribnici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Matija Slavič, borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze * Mednarodna slikarska šola v Münchnu * »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« * Eksplozija bombe na vlaku pred Dobovo
Teolog, biblicist in narodni buditelj Matija Slavič se je rodil leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po gimnaziji v Mariboru in doktoratu iz teologije je postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se je kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. *Posnetek Je o diplomatskem delu ter okoliščina po prvi svetovni vojni povedal Slavičev študent, predavatelj pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pokojni profesor doktor Stanko Ojnik. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
Poznejši škof Alojzij Fogar je v Innsbrucku končal študij bogoslovja in leta 1908 postal glavni prefekt in profesor v goriškem bogoslovju. Med vojno je v Ljubljani pri jezuitih skrbel za begunce, leta 1923 pa je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Ves čas delovanja v Trstu se je bojeval proti brutalnemu pritisku fašističnega režima na Slovence. Leta 1936 je ostro protestiral proti prepovedi slovenskega bogoslužja v tržaških predmestjih in bil zato odpoklican. Nato je v Rimu opravljal različne naloge in se ves čas, tudi po drugi svetovni vojni, zavzemal za pravice primorskih Slovencev. Škof Alojzij Fogar se je rodil pred 140-imi leti (1882.) v Pevmi pri Gorici.
27. januarja 1947 je bilo ustanovljeno državno gospodarsko podjetje »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje«. S tem se je radio iz zvezne ustanove spremenil v državno gospodarsko podjetje republiškega pomena in je bilo zanj pristojno predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije. V to podjetje so bile združene vse tri tedanje radijske postaje, trgovska podjetja za prodajo radijskih sprejemnikov in drugega radiofonskega materiala. Naslednje leto, 11. maja, je vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila še Upravo za radiodifuzno službo, ki jo je vodil načelnik Mitja Vošnjak. Naslednja sprememba se je zgodila septembra 1948, ko je vlada Ljudske republike Slovenije spremenila odločbo o ustanovitvi Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje. 24. novembra 1950 so vsa tri podjetja združili v podjetje Radio Slovenija.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija doživljala močno teroristično delovanje emigrantskih ekstremističnih organizacij. Njihova ključna ost je bila sicer uperjena proti Beogradu ter Bosni in Hercegovini, vendar so se posledice čutile tudi pri nas. 27. januarja pred petdesetimi leti (1972.) petnajst minut po polnoči je v predzadnjem vagonu brzovlaka Ljubljana–Beograd – tik pred železniško postajo Dobova – eksplodirala podtaknjena bomba. Ranjenih je bilo šest oseb, nihče ni umrl, materialna škoda pa je bila precejšnja. Eksplozija je bila v vagonu, ki je prispel iz Avstrije in bil v Zidanem mostu priključen brzovlaku Ljubljana–Beograd. Temu dejanju je čez dobrih pet mesecev sledil vdor diverzantsko-teroristične skupine pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovane »Feniks«. Na Kozjaku je neopažena prečkala avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Spopad z njo se je začel na območju pogorja Raduša v Bosni in Hercegovini. Zaradi precejšnjega števila žrtev, ki so bile v veliki meri posledica nepripravljenosti varnostnih sil na vdore dobro izurjenih in motiviranih skupin, so v vseh republikah nekdanje države oblikovali posebne enote tedanje milice. Tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je izdal odločbo o ustanovitvi Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Ta se je že konec julija 1972 začela uriti na Ugarju pri Ribnici.
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov