Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Šmit (1922- 2004) pesnik za otroke in odrasle * Po ugledni balerini poimenovana nagrada * Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu * Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Svoje bogato baletno znanje je predajala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
V Trstu je bila leta 1920 ustanovljena Zveza slovanskih učiteljskih društev, ki je združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je od ustanovitve izdajala tudi Učiteljski list; ta je izhajal do poletja 1926, ko je bila na podlagi leto prej sprejetega zakona o ustanovah in društvih razpuščena, češ da »po novih zakonih nima nikakršnega pomena več«. Ob ustanovitvi je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu štela 800 učiteljev, ob razpustitvi pa jih je bilo komaj še 350, kajti tretjina se jih je zaradi različnih pritiskov včlanila v fašistični sindikat.
Novinar, prevajalec in pesnik Jože Šmit je na dunajski univerzi začel študirati gozdarstvo. Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško armado in je ob zavezniškem izkrcanju v Normandiji prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban. Pesmi je začel objavljati leta 1938. *Posnetek Njegova značilnost so prijetna razmišljanja o osebnem razmerju do sveta in ljubezni. V iskreni pesniški govorici, prostem verzu in jasnih podobah govori o mladostnih občutkih, razmišlja o življenju in novem času, izpoveduje domovinska in ljubezenska čustva. Pisal je tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katúla. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado. Novinar, prevajalec in pesnik Jože Šmit se je rodil pred 100 leti v Tlákah pri Rogatcu.
Leta 1941 so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Šmit (1922- 2004) pesnik za otroke in odrasle * Po ugledni balerini poimenovana nagrada * Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu * Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Svoje bogato baletno znanje je predajala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
V Trstu je bila leta 1920 ustanovljena Zveza slovanskih učiteljskih društev, ki je združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je od ustanovitve izdajala tudi Učiteljski list; ta je izhajal do poletja 1926, ko je bila na podlagi leto prej sprejetega zakona o ustanovah in društvih razpuščena, češ da »po novih zakonih nima nikakršnega pomena več«. Ob ustanovitvi je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu štela 800 učiteljev, ob razpustitvi pa jih je bilo komaj še 350, kajti tretjina se jih je zaradi različnih pritiskov včlanila v fašistični sindikat.
Novinar, prevajalec in pesnik Jože Šmit je na dunajski univerzi začel študirati gozdarstvo. Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško armado in je ob zavezniškem izkrcanju v Normandiji prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban. Pesmi je začel objavljati leta 1938. *Posnetek Njegova značilnost so prijetna razmišljanja o osebnem razmerju do sveta in ljubezni. V iskreni pesniški govorici, prostem verzu in jasnih podobah govori o mladostnih občutkih, razmišlja o življenju in novem času, izpoveduje domovinska in ljubezenska čustva. Pisal je tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katúla. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado. Novinar, prevajalec in pesnik Jože Šmit se je rodil pred 100 leti v Tlákah pri Rogatcu.
Leta 1941 so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov