Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Milica postane policija * Vsestranski glasbeni ustvarjalec * Seniorat evnageličanske cerkve v Prekmurju * Kar 8 dni z vozovi čez zaledenelo Savo
Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Pred 100 leti je bil ustanovljen Prekmurski seniorat tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je 10 cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Tamkajšnji škof Bela Kapi je sicer že leta 1919 zaupal od Madžarske odcepljene cerkvene občine Števanu Kovaču. Novi seniorat je izdajal mesečnik Düševni list, vsako leto tudi Evangeličanski kalendar, ter ustanovil evangeličanski dijaški dom. Ob okupaciji leta 1941 so cerkveno območje Prekmurja vrnili Sombotelski škofiji, vendar pa se je naziv prekmurskega seniorja in seniorskega inšpektorja ohranil. Dotedanji senior Števan Kovač je bil za svoje zasluge imenovan za častnega seniorja, dotedanji inšpektor seniorata, industrialec Jožef Benko, pa za častnega inšpektorja. V povojni Jugoslaviji so Prekmurski seniorat odpravili. Z urejanjem odnosov je nato nastal seniorat evangeličanske cerkve v Sloveniji. Pred 20-imi leti (2002.) so naziv seniorja prenehali uporabljati in ga nadomestili s škofovskim. Prvi škof je postal magister Geza Erniša.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili – 30°C. Reka Krka je zamrznila, prav tako Mura pri Radencih, v katerih so namerili minus 28 stopinj. Pri Zagorju so kar 8 dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja je pri Celju popolnoma zamrznila, debelina ledu je presegala 10 centimetrov. Hud mraz je povzročil tudi težave v železniškem prometu, zlasti parnim lokomotivam in pri razvrščanju vlakov, zato so nekateri, predvsem tovorni vlaki prispeli na ljubljansko železniško postajo tudi z 10- in večurno zamudo.
Pred dobrimi tremi desetletji je bilo v Sloveniji približno pet tisoč uniformiranih miličnikov in kriminalistov. Po osamosvojitvi se je milica v skladu z družbenimi in političnimi spremembami preimenovala v policijo. V procesu preoblikovanja je v ospredje stopilo varstvo človekovih pravic. Miličniki so v novi državi 2. februarja pred tridesetimi leti (1992.) postali policisti. V novi državi je bila oblikovana tudi nova zaprisega, ki pravi: »Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.« Beseda »policija« izvira iz grške besede »politeia«, ki so jo razumeli kot državno upravo. Pozneje se je ta pojem uporabljal za posebno državno formacijo, katere naloga je bila skrb za red, mir in varnost.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Milica postane policija * Vsestranski glasbeni ustvarjalec * Seniorat evnageličanske cerkve v Prekmurju * Kar 8 dni z vozovi čez zaledenelo Savo
Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Pred 100 leti je bil ustanovljen Prekmurski seniorat tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je 10 cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Tamkajšnji škof Bela Kapi je sicer že leta 1919 zaupal od Madžarske odcepljene cerkvene občine Števanu Kovaču. Novi seniorat je izdajal mesečnik Düševni list, vsako leto tudi Evangeličanski kalendar, ter ustanovil evangeličanski dijaški dom. Ob okupaciji leta 1941 so cerkveno območje Prekmurja vrnili Sombotelski škofiji, vendar pa se je naziv prekmurskega seniorja in seniorskega inšpektorja ohranil. Dotedanji senior Števan Kovač je bil za svoje zasluge imenovan za častnega seniorja, dotedanji inšpektor seniorata, industrialec Jožef Benko, pa za častnega inšpektorja. V povojni Jugoslaviji so Prekmurski seniorat odpravili. Z urejanjem odnosov je nato nastal seniorat evangeličanske cerkve v Sloveniji. Pred 20-imi leti (2002.) so naziv seniorja prenehali uporabljati in ga nadomestili s škofovskim. Prvi škof je postal magister Geza Erniša.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili – 30°C. Reka Krka je zamrznila, prav tako Mura pri Radencih, v katerih so namerili minus 28 stopinj. Pri Zagorju so kar 8 dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja je pri Celju popolnoma zamrznila, debelina ledu je presegala 10 centimetrov. Hud mraz je povzročil tudi težave v železniškem prometu, zlasti parnim lokomotivam in pri razvrščanju vlakov, zato so nekateri, predvsem tovorni vlaki prispeli na ljubljansko železniško postajo tudi z 10- in večurno zamudo.
Pred dobrimi tremi desetletji je bilo v Sloveniji približno pet tisoč uniformiranih miličnikov in kriminalistov. Po osamosvojitvi se je milica v skladu z družbenimi in političnimi spremembami preimenovala v policijo. V procesu preoblikovanja je v ospredje stopilo varstvo človekovih pravic. Miličniki so v novi državi 2. februarja pred tridesetimi leti (1992.) postali policisti. V novi državi je bila oblikovana tudi nova zaprisega, ki pravi: »Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.« Beseda »policija« izvira iz grške besede »politeia«, ki so jo razumeli kot državno upravo. Pozneje se je ta pojem uporabljal za posebno državno formacijo, katere naloga je bila skrb za red, mir in varnost.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov