Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, 3. februar

03.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Polde Bibič - mojster odrske in filmske igre * “Pesmi za pokušino”, prva samostojna slovenska pesniška zbirka * Naš prvi doktor indologije * Bibliograf in literarni zgodovinar

Prvi slovenski pesnik in časnikar Válentin Vodnik je obiskoval latinske šole, leta 1775 pa je stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. V obdobju Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti sta motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesmi za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka, s preprosto obliko in domačo snovjo pa je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli. Prvi slovenski pesnik, časnikar Válentin Vodnik, ki je bil tudi veliki narodni buditelj, se je rodil leta 1758 v Zgornji Šiški; tedaj še ni bila del Ljubljane.

Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser je po klasični gimnaziji v Mariboru na dunajski univerzi študiral staro grščino in latinščino ter slavistiko. Poučeval je latinščino, grščino, nemščino, francoščino in slovenščino v Celju, na Ptuju in v Kranju. Povsod je deloval tudi kot domoljub, predvsem kot vodja čitalnic. Še posebno dejaven je bil v Trstu. S 36-imi leti je dobil študijski dopust in v Berlinu študiral indologijo ter postal prvi doktor te vede na Slovenskem. Ker ni našel mesta na univerzah, se je vrnil k svojemu srednješolskemu delu v Trstu, kot indolog pa je objavljal številne prevode v slovenščino. Lotil se je tudi pisanja prve zaokrožene Zgodovine slovenskega slovstva. Obsežno delo, ki ga je Glaser napisal na 1300 straneh, je med letoma 1894 in 1900 izdala Slovenska matica.
Zgodovina slovenskega slovstva je pri strokovni javnosti naletela na velik odpor. Kritiki so ji očitali vsebinske in metodološke pomanjkljivosti, vendar je ostala bogat priročnik podatkov za nova znanstvena raziskovanja. Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser se je rodil 3. februarja 1845 v kraju Reka na Pohorju v današnji občini Hoče - Slivnica.

Literarni zgodovinar in bibliograf Janez Logar je redigiral Slovensko bibliografijo in jo snovno razširil. V “Uvodu k bibliografiji” – izšel je leta 1970 in je bil prvo večje delo te vrste – je dal stroki teoretične in zgodovinske temelje. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa je študiral še na Karlovi univerzi v Pragi. Pred drugo svetovno vojno je bil profesor na novomeški gimnaziji in na učiteljišču v Ljubljani, po njej pa je predaval bibliografijo na pedagoški akademiji. Kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pisal literarne kritike, članke in razprave o slovenski literaturi, zlasti o realizmu, ter sodeloval pri nastajanju Enciklopedije Jugoslavije in Slovenskega bibliografskega leksikona. Akademik Janez Logar se je rodil leta 1908 v Horjulu.

Gledališki in filmski igralec Polde Bibič je leta 1961 diplomiral na akademiji za igralsko umetnost in čez dve leti postal redni član ljubljanske Drame; v njej je bil zaposlen vse do upokojitve leta 1995. Čeprav mu dela iz svetovne dramske zakladnice niso bila tuja, je rad nastopal predvsem v odrskih postavitvah domačih dramskih del. Širša slovenska javnost si ga seveda pomni po filmskih vlogah. Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Dedščina, Moj ata, socialistični kulak, Poslednja postaja in Let mrtve ptice. *Posnetek Polde Bibič je bil profesor za dramsko igro na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vrsto let pa tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, leta 1985 Borštnikov prstan. Rodil se je leta 1933 v Mariboru.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, 3. februar

03.02.2022

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Polde Bibič - mojster odrske in filmske igre * “Pesmi za pokušino”, prva samostojna slovenska pesniška zbirka * Naš prvi doktor indologije * Bibliograf in literarni zgodovinar

Prvi slovenski pesnik in časnikar Válentin Vodnik je obiskoval latinske šole, leta 1775 pa je stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. V obdobju Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti sta motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesmi za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka, s preprosto obliko in domačo snovjo pa je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli. Prvi slovenski pesnik, časnikar Válentin Vodnik, ki je bil tudi veliki narodni buditelj, se je rodil leta 1758 v Zgornji Šiški; tedaj še ni bila del Ljubljane.

Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser je po klasični gimnaziji v Mariboru na dunajski univerzi študiral staro grščino in latinščino ter slavistiko. Poučeval je latinščino, grščino, nemščino, francoščino in slovenščino v Celju, na Ptuju in v Kranju. Povsod je deloval tudi kot domoljub, predvsem kot vodja čitalnic. Še posebno dejaven je bil v Trstu. S 36-imi leti je dobil študijski dopust in v Berlinu študiral indologijo ter postal prvi doktor te vede na Slovenskem. Ker ni našel mesta na univerzah, se je vrnil k svojemu srednješolskemu delu v Trstu, kot indolog pa je objavljal številne prevode v slovenščino. Lotil se je tudi pisanja prve zaokrožene Zgodovine slovenskega slovstva. Obsežno delo, ki ga je Glaser napisal na 1300 straneh, je med letoma 1894 in 1900 izdala Slovenska matica.
Zgodovina slovenskega slovstva je pri strokovni javnosti naletela na velik odpor. Kritiki so ji očitali vsebinske in metodološke pomanjkljivosti, vendar je ostala bogat priročnik podatkov za nova znanstvena raziskovanja. Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser se je rodil 3. februarja 1845 v kraju Reka na Pohorju v današnji občini Hoče - Slivnica.

Literarni zgodovinar in bibliograf Janez Logar je redigiral Slovensko bibliografijo in jo snovno razširil. V “Uvodu k bibliografiji” – izšel je leta 1970 in je bil prvo večje delo te vrste – je dal stroki teoretične in zgodovinske temelje. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa je študiral še na Karlovi univerzi v Pragi. Pred drugo svetovno vojno je bil profesor na novomeški gimnaziji in na učiteljišču v Ljubljani, po njej pa je predaval bibliografijo na pedagoški akademiji. Kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pisal literarne kritike, članke in razprave o slovenski literaturi, zlasti o realizmu, ter sodeloval pri nastajanju Enciklopedije Jugoslavije in Slovenskega bibliografskega leksikona. Akademik Janez Logar se je rodil leta 1908 v Horjulu.

Gledališki in filmski igralec Polde Bibič je leta 1961 diplomiral na akademiji za igralsko umetnost in čez dve leti postal redni član ljubljanske Drame; v njej je bil zaposlen vse do upokojitve leta 1995. Čeprav mu dela iz svetovne dramske zakladnice niso bila tuja, je rad nastopal predvsem v odrskih postavitvah domačih dramskih del. Širša slovenska javnost si ga seveda pomni po filmskih vlogah. Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Dedščina, Moj ata, socialistični kulak, Poslednja postaja in Let mrtve ptice. *Posnetek Polde Bibič je bil profesor za dramsko igro na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vrsto let pa tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, leta 1985 Borštnikov prstan. Rodil se je leta 1933 v Mariboru.


03.12.2023

5. december - Josip Nikolaj Sadnikar (1863) veterinar in zbiralec umetnin

Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2023

4. december - Anton Sovre (1885) klasični filolog, ki je dal ime nagradi za prevajalske dosežke

Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

3. december - Milan Ciglar (1923) gozdarski inženir, pobudnik evropskega pohodništva v Sloveniji

Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

2. december - Silvira Tomasini (1913) primorka v Kosovski Mitrovici

Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

1. december - odločno zoper "miting resnice" (1989)

Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

30. november - Marjan Jerman (1953) novinarsko ime RTV SLO

Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 16 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov