Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Polde Bibič - mojster odrske in filmske igre * “Pesmi za pokušino”, prva samostojna slovenska pesniška zbirka * Naš prvi doktor indologije * Bibliograf in literarni zgodovinar

Prvi slovenski pesnik in časnikar Válentin Vodnik je obiskoval latinske šole, leta 1775 pa je stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. V obdobju Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti sta motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesmi za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka, s preprosto obliko in domačo snovjo pa je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli. Prvi slovenski pesnik, časnikar Válentin Vodnik, ki je bil tudi veliki narodni buditelj, se je rodil leta 1758 v Zgornji Šiški; tedaj še ni bila del Ljubljane.

Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser je po klasični gimnaziji v Mariboru na dunajski univerzi študiral staro grščino in latinščino ter slavistiko. Poučeval je latinščino, grščino, nemščino, francoščino in slovenščino v Celju, na Ptuju in v Kranju. Povsod je deloval tudi kot domoljub, predvsem kot vodja čitalnic. Še posebno dejaven je bil v Trstu. S 36-imi leti je dobil študijski dopust in v Berlinu študiral indologijo ter postal prvi doktor te vede na Slovenskem. Ker ni našel mesta na univerzah, se je vrnil k svojemu srednješolskemu delu v Trstu, kot indolog pa je objavljal številne prevode v slovenščino. Lotil se je tudi pisanja prve zaokrožene Zgodovine slovenskega slovstva. Obsežno delo, ki ga je Glaser napisal na 1300 straneh, je med letoma 1894 in 1900 izdala Slovenska matica.
Zgodovina slovenskega slovstva je pri strokovni javnosti naletela na velik odpor. Kritiki so ji očitali vsebinske in metodološke pomanjkljivosti, vendar je ostala bogat priročnik podatkov za nova znanstvena raziskovanja. Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser se je rodil 3. februarja 1845 v kraju Reka na Pohorju v današnji občini Hoče - Slivnica.

Literarni zgodovinar in bibliograf Janez Logar je redigiral Slovensko bibliografijo in jo snovno razširil. V “Uvodu k bibliografiji” – izšel je leta 1970 in je bil prvo večje delo te vrste – je dal stroki teoretične in zgodovinske temelje. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa je študiral še na Karlovi univerzi v Pragi. Pred drugo svetovno vojno je bil profesor na novomeški gimnaziji in na učiteljišču v Ljubljani, po njej pa je predaval bibliografijo na pedagoški akademiji. Kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pisal literarne kritike, članke in razprave o slovenski literaturi, zlasti o realizmu, ter sodeloval pri nastajanju Enciklopedije Jugoslavije in Slovenskega bibliografskega leksikona. Akademik Janez Logar se je rodil leta 1908 v Horjulu.

Gledališki in filmski igralec Polde Bibič je leta 1961 diplomiral na akademiji za igralsko umetnost in čez dve leti postal redni član ljubljanske Drame; v njej je bil zaposlen vse do upokojitve leta 1995. Čeprav mu dela iz svetovne dramske zakladnice niso bila tuja, je rad nastopal predvsem v odrskih postavitvah domačih dramskih del. Širša slovenska javnost si ga seveda pomni po filmskih vlogah. Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Dedščina, Moj ata, socialistični kulak, Poslednja postaja in Let mrtve ptice. *Posnetek Polde Bibič je bil profesor za dramsko igro na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vrsto let pa tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, leta 1985 Borštnikov prstan. Rodil se je leta 1933 v Mariboru.