Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Polde Bibič - mojster odrske in filmske igre * “Pesmi za pokušino”, prva samostojna slovenska pesniška zbirka * Naš prvi doktor indologije * Bibliograf in literarni zgodovinar
Prvi slovenski pesnik in časnikar Válentin Vodnik je obiskoval latinske šole, leta 1775 pa je stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. V obdobju Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti sta motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesmi za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka, s preprosto obliko in domačo snovjo pa je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli. Prvi slovenski pesnik, časnikar Válentin Vodnik, ki je bil tudi veliki narodni buditelj, se je rodil leta 1758 v Zgornji Šiški; tedaj še ni bila del Ljubljane.
Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser je po klasični gimnaziji v Mariboru na dunajski univerzi študiral staro grščino in latinščino ter slavistiko. Poučeval je latinščino, grščino, nemščino, francoščino in slovenščino v Celju, na Ptuju in v Kranju. Povsod je deloval tudi kot domoljub, predvsem kot vodja čitalnic. Še posebno dejaven je bil v Trstu. S 36-imi leti je dobil študijski dopust in v Berlinu študiral indologijo ter postal prvi doktor te vede na Slovenskem. Ker ni našel mesta na univerzah, se je vrnil k svojemu srednješolskemu delu v Trstu, kot indolog pa je objavljal številne prevode v slovenščino. Lotil se je tudi pisanja prve zaokrožene Zgodovine slovenskega slovstva. Obsežno delo, ki ga je Glaser napisal na 1300 straneh, je med letoma 1894 in 1900 izdala Slovenska matica.
Zgodovina slovenskega slovstva je pri strokovni javnosti naletela na velik odpor. Kritiki so ji očitali vsebinske in metodološke pomanjkljivosti, vendar je ostala bogat priročnik podatkov za nova znanstvena raziskovanja. Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser se je rodil 3. februarja 1845 v kraju Reka na Pohorju v današnji občini Hoče - Slivnica.
Literarni zgodovinar in bibliograf Janez Logar je redigiral Slovensko bibliografijo in jo snovno razširil. V “Uvodu k bibliografiji” – izšel je leta 1970 in je bil prvo večje delo te vrste – je dal stroki teoretične in zgodovinske temelje. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa je študiral še na Karlovi univerzi v Pragi. Pred drugo svetovno vojno je bil profesor na novomeški gimnaziji in na učiteljišču v Ljubljani, po njej pa je predaval bibliografijo na pedagoški akademiji. Kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pisal literarne kritike, članke in razprave o slovenski literaturi, zlasti o realizmu, ter sodeloval pri nastajanju Enciklopedije Jugoslavije in Slovenskega bibliografskega leksikona. Akademik Janez Logar se je rodil leta 1908 v Horjulu.
Gledališki in filmski igralec Polde Bibič je leta 1961 diplomiral na akademiji za igralsko umetnost in čez dve leti postal redni član ljubljanske Drame; v njej je bil zaposlen vse do upokojitve leta 1995. Čeprav mu dela iz svetovne dramske zakladnice niso bila tuja, je rad nastopal predvsem v odrskih postavitvah domačih dramskih del. Širša slovenska javnost si ga seveda pomni po filmskih vlogah. Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Dedščina, Moj ata, socialistični kulak, Poslednja postaja in Let mrtve ptice. *Posnetek Polde Bibič je bil profesor za dramsko igro na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vrsto let pa tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, leta 1985 Borštnikov prstan. Rodil se je leta 1933 v Mariboru.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Polde Bibič - mojster odrske in filmske igre * “Pesmi za pokušino”, prva samostojna slovenska pesniška zbirka * Naš prvi doktor indologije * Bibliograf in literarni zgodovinar
Prvi slovenski pesnik in časnikar Válentin Vodnik je obiskoval latinske šole, leta 1775 pa je stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. V obdobju Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti sta motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesmi za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka, s preprosto obliko in domačo snovjo pa je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli. Prvi slovenski pesnik, časnikar Válentin Vodnik, ki je bil tudi veliki narodni buditelj, se je rodil leta 1758 v Zgornji Šiški; tedaj še ni bila del Ljubljane.
Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser je po klasični gimnaziji v Mariboru na dunajski univerzi študiral staro grščino in latinščino ter slavistiko. Poučeval je latinščino, grščino, nemščino, francoščino in slovenščino v Celju, na Ptuju in v Kranju. Povsod je deloval tudi kot domoljub, predvsem kot vodja čitalnic. Še posebno dejaven je bil v Trstu. S 36-imi leti je dobil študijski dopust in v Berlinu študiral indologijo ter postal prvi doktor te vede na Slovenskem. Ker ni našel mesta na univerzah, se je vrnil k svojemu srednješolskemu delu v Trstu, kot indolog pa je objavljal številne prevode v slovenščino. Lotil se je tudi pisanja prve zaokrožene Zgodovine slovenskega slovstva. Obsežno delo, ki ga je Glaser napisal na 1300 straneh, je med letoma 1894 in 1900 izdala Slovenska matica.
Zgodovina slovenskega slovstva je pri strokovni javnosti naletela na velik odpor. Kritiki so ji očitali vsebinske in metodološke pomanjkljivosti, vendar je ostala bogat priročnik podatkov za nova znanstvena raziskovanja. Literarni zgodovinar in orientalist Karel Glaser se je rodil 3. februarja 1845 v kraju Reka na Pohorju v današnji občini Hoče - Slivnica.
Literarni zgodovinar in bibliograf Janez Logar je redigiral Slovensko bibliografijo in jo snovno razširil. V “Uvodu k bibliografiji” – izšel je leta 1970 in je bil prvo večje delo te vrste – je dal stroki teoretične in zgodovinske temelje. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa je študiral še na Karlovi univerzi v Pragi. Pred drugo svetovno vojno je bil profesor na novomeški gimnaziji in na učiteljišču v Ljubljani, po njej pa je predaval bibliografijo na pedagoški akademiji. Kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pisal literarne kritike, članke in razprave o slovenski literaturi, zlasti o realizmu, ter sodeloval pri nastajanju Enciklopedije Jugoslavije in Slovenskega bibliografskega leksikona. Akademik Janez Logar se je rodil leta 1908 v Horjulu.
Gledališki in filmski igralec Polde Bibič je leta 1961 diplomiral na akademiji za igralsko umetnost in čez dve leti postal redni član ljubljanske Drame; v njej je bil zaposlen vse do upokojitve leta 1995. Čeprav mu dela iz svetovne dramske zakladnice niso bila tuja, je rad nastopal predvsem v odrskih postavitvah domačih dramskih del. Širša slovenska javnost si ga seveda pomni po filmskih vlogah. Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Dedščina, Moj ata, socialistični kulak, Poslednja postaja in Let mrtve ptice. *Posnetek Polde Bibič je bil profesor za dramsko igro na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vrsto let pa tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, leta 1985 Borštnikov prstan. Rodil se je leta 1933 v Mariboru.
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov