Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio Kričač pred 80. leti počastil spomin na Prešerna * »Kaj Slovenci terjamo?« * 11 kolajn s svetovnih gimnastičnih tekmovanj * Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
Duhovnik, etnolog in narodni buditelj Matija Majar Ziljski je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke. Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si vsak avstrijski narod želi biti samostojen, konec marca leta 1848 pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?” Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade. Matija Majar Ziljski se je rodil leta 1809 v Goričah pri Šmohorju na Koroškem.
Telovadec, slikar in scenograf Jože Primožič - Tošo je od leta 1928 živel v Mariboru, kjer je bil zaposlen kot risar pri gradbenih podjetjih, po vojni pa kot scenograf v tamkajšnjem Slovenskem narodnem gledališču. Njegova slikarska dela (figuralne kompozicije, portreti in krajine) imajo realistično izhodišče in stopnjujejo barvitost, to pa je značilno tudi za njegove scenografije za dramske, operne, operetne in baletne uprizoritve. Z gimnastiko se je Jože Primožič ukvarjal v letih od 1923 do 1940 in bil za Leonom Štukljem najuspešnejši telovadec predvojnega sokolskega rodu. Na olimpijskih igrah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu ter na svetovnih prvenstvih v Lyonu, Luxemburgu in Pragi je osvojil enajst medalj. Njegov najuspešnejši olimpijski nastop je bil leta 1928 v Amsterdamu, ko je osvojil srebrno medaljo na bradlji in bronasto kot član vrste, sicer pa je osvojil štiri zlate medalje (na bradlji, konju, v parterju in mnogoboju) na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luxemburgu. *Posnetek Pozneje je na mednarodnih tekmovanjih sodeloval kot sodnik, leta 1948 tudi na olimpijskih igrah v Londonu. Jože Primožič - Tošo se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju, obletnici Prešernove smrti. Nanjo so se pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, izposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil. Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti, na današnji dan pred 80 leti (1942), začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. *Posnetek je povedal napovedovalec Radia Kričač, elektrotehnik Milan Osredkar. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni. Italijanskim okupatorjem tudi ob nemški pomoči ni uspelo izslediti Kričača; ta je umolknil šele, ko so prebivalcem Ljubljane zaplenili radijske sprejemnike.
Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo, v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek. Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan pred 90 leti (1932) v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo, zmagala je Ilirija, kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali člani Ilirije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio Kričač pred 80. leti počastil spomin na Prešerna * »Kaj Slovenci terjamo?« * 11 kolajn s svetovnih gimnastičnih tekmovanj * Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
Duhovnik, etnolog in narodni buditelj Matija Majar Ziljski je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke. Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si vsak avstrijski narod želi biti samostojen, konec marca leta 1848 pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?” Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade. Matija Majar Ziljski se je rodil leta 1809 v Goričah pri Šmohorju na Koroškem.
Telovadec, slikar in scenograf Jože Primožič - Tošo je od leta 1928 živel v Mariboru, kjer je bil zaposlen kot risar pri gradbenih podjetjih, po vojni pa kot scenograf v tamkajšnjem Slovenskem narodnem gledališču. Njegova slikarska dela (figuralne kompozicije, portreti in krajine) imajo realistično izhodišče in stopnjujejo barvitost, to pa je značilno tudi za njegove scenografije za dramske, operne, operetne in baletne uprizoritve. Z gimnastiko se je Jože Primožič ukvarjal v letih od 1923 do 1940 in bil za Leonom Štukljem najuspešnejši telovadec predvojnega sokolskega rodu. Na olimpijskih igrah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu ter na svetovnih prvenstvih v Lyonu, Luxemburgu in Pragi je osvojil enajst medalj. Njegov najuspešnejši olimpijski nastop je bil leta 1928 v Amsterdamu, ko je osvojil srebrno medaljo na bradlji in bronasto kot član vrste, sicer pa je osvojil štiri zlate medalje (na bradlji, konju, v parterju in mnogoboju) na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luxemburgu. *Posnetek Pozneje je na mednarodnih tekmovanjih sodeloval kot sodnik, leta 1948 tudi na olimpijskih igrah v Londonu. Jože Primožič - Tošo se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju, obletnici Prešernove smrti. Nanjo so se pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, izposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil. Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti, na današnji dan pred 80 leti (1942), začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. *Posnetek je povedal napovedovalec Radia Kričač, elektrotehnik Milan Osredkar. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni. Italijanskim okupatorjem tudi ob nemški pomoči ni uspelo izslediti Kričača; ta je umolknil šele, ko so prebivalcem Ljubljane zaplenili radijske sprejemnike.
Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo, v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek. Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan pred 90 leti (1932) v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo, zmagala je Ilirija, kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali člani Ilirije.
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov