Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio Kričač pred 80. leti počastil spomin na Prešerna * »Kaj Slovenci terjamo?« * 11 kolajn s svetovnih gimnastičnih tekmovanj * Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
Duhovnik, etnolog in narodni buditelj Matija Majar Ziljski je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke. Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si vsak avstrijski narod želi biti samostojen, konec marca leta 1848 pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?” Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade. Matija Majar Ziljski se je rodil leta 1809 v Goričah pri Šmohorju na Koroškem.
Telovadec, slikar in scenograf Jože Primožič - Tošo je od leta 1928 živel v Mariboru, kjer je bil zaposlen kot risar pri gradbenih podjetjih, po vojni pa kot scenograf v tamkajšnjem Slovenskem narodnem gledališču. Njegova slikarska dela (figuralne kompozicije, portreti in krajine) imajo realistično izhodišče in stopnjujejo barvitost, to pa je značilno tudi za njegove scenografije za dramske, operne, operetne in baletne uprizoritve. Z gimnastiko se je Jože Primožič ukvarjal v letih od 1923 do 1940 in bil za Leonom Štukljem najuspešnejši telovadec predvojnega sokolskega rodu. Na olimpijskih igrah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu ter na svetovnih prvenstvih v Lyonu, Luxemburgu in Pragi je osvojil enajst medalj. Njegov najuspešnejši olimpijski nastop je bil leta 1928 v Amsterdamu, ko je osvojil srebrno medaljo na bradlji in bronasto kot član vrste, sicer pa je osvojil štiri zlate medalje (na bradlji, konju, v parterju in mnogoboju) na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luxemburgu. *Posnetek Pozneje je na mednarodnih tekmovanjih sodeloval kot sodnik, leta 1948 tudi na olimpijskih igrah v Londonu. Jože Primožič - Tošo se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju, obletnici Prešernove smrti. Nanjo so se pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, izposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil. Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti, na današnji dan pred 80 leti (1942), začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. *Posnetek je povedal napovedovalec Radia Kričač, elektrotehnik Milan Osredkar. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni. Italijanskim okupatorjem tudi ob nemški pomoči ni uspelo izslediti Kričača; ta je umolknil šele, ko so prebivalcem Ljubljane zaplenili radijske sprejemnike.
Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo, v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek. Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan pred 90 leti (1932) v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo, zmagala je Ilirija, kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali člani Ilirije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radio Kričač pred 80. leti počastil spomin na Prešerna * »Kaj Slovenci terjamo?« * 11 kolajn s svetovnih gimnastičnih tekmovanj * Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem
Duhovnik, etnolog in narodni buditelj Matija Majar Ziljski je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke. Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si vsak avstrijski narod želi biti samostojen, konec marca leta 1848 pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?” Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade. Matija Majar Ziljski se je rodil leta 1809 v Goričah pri Šmohorju na Koroškem.
Telovadec, slikar in scenograf Jože Primožič - Tošo je od leta 1928 živel v Mariboru, kjer je bil zaposlen kot risar pri gradbenih podjetjih, po vojni pa kot scenograf v tamkajšnjem Slovenskem narodnem gledališču. Njegova slikarska dela (figuralne kompozicije, portreti in krajine) imajo realistično izhodišče in stopnjujejo barvitost, to pa je značilno tudi za njegove scenografije za dramske, operne, operetne in baletne uprizoritve. Z gimnastiko se je Jože Primožič ukvarjal v letih od 1923 do 1940 in bil za Leonom Štukljem najuspešnejši telovadec predvojnega sokolskega rodu. Na olimpijskih igrah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu ter na svetovnih prvenstvih v Lyonu, Luxemburgu in Pragi je osvojil enajst medalj. Njegov najuspešnejši olimpijski nastop je bil leta 1928 v Amsterdamu, ko je osvojil srebrno medaljo na bradlji in bronasto kot član vrste, sicer pa je osvojil štiri zlate medalje (na bradlji, konju, v parterju in mnogoboju) na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luxemburgu. *Posnetek Pozneje je na mednarodnih tekmovanjih sodeloval kot sodnik, leta 1948 tudi na olimpijskih igrah v Londonu. Jože Primožič - Tošo se je rodil leta 1900 v Ljubljani.
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju, obletnici Prešernove smrti. Nanjo so se pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, izposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil. Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti, na današnji dan pred 80 leti (1942), začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. *Posnetek je povedal napovedovalec Radia Kričač, elektrotehnik Milan Osredkar. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni. Italijanskim okupatorjem tudi ob nemški pomoči ni uspelo izslediti Kričača; ta je umolknil šele, ko so prebivalcem Ljubljane zaplenili radijske sprejemnike.
Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo, v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek. Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan pred 90 leti (1932) v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo, zmagala je Ilirija, kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali člani Ilirije.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov