Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenski olimpijci pred 30. leti prvič pod zastavo samostojne države * Kako bit όčeš poet …* Cesarski prstan za dijaka iz Slovenskih goric * Naša najstarejša revija, ki še vedno izhaja

Danes je naš kulturni praznik, v spomin na leta 1849 umrlega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, imenovan tudi Prešernov dan. Osmi februar je za kulturni praznik prvega februarja leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leto pozneje je bil slavnostni govornik na Prešernovi proslavi pesnik Oton Župančič. Prešerna se spomnimo vsaj še na »ta veseli dan kulture« – 3. decembra, ko se je (leta 1800) rodil v Vrbi na Gorenjskem. Komaj osemleten je moral zapustiti rojstno vas. Preselil se je k stricu Jožetu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem. Ta ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil priden in nadarjen, zato je zlahka izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. Kot pesnik se je prvič pojavil v javnosti razmeroma pozno, šele leta 1827, ko je v Ilirskem listu objavil pesem Dekletom. V njej je ošvrknil prevzetno Zaliko, hčer iz Dolenčeve krčme, v katero sta zahajala s prijateljem Andrejem Smoletom.
Prešeren je na nasvet Čopa začel uvajati romanske pesniške oblike, pisati v tercinah in stancah. Zložil je prve sonete in s tem odprl slovenski poeziji nove prostore. V ljubezni nedostopna Julija Primic je postala ena glavnih muz njegove poezije. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Tistega dne, ko so na Dunaju dovolili, da se natisnejo, torej 22. julija 1846, so Prešernu odobrili advokatsko mesto v Kranju. Tam je nekaj več kot dve leti pozneje umrl. Vse o njegovi umetniški veličini pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki pravi:
To, kar je za Angleže Shakespeare, za Francoze Racine, za Italijane Dante, za Nemce Goethe, za Ruse Puškin, za Poljake Mickiewicz – to je za Slovence Preširen.
France Prešeren je opravil zgodovinsko prelomno dejanje z uveljavljanjem slovenskega jezika in zahtevo po politični enakopravnosti Slovencev med drugimi narodi, postavil pa je tudi temelj misli o slovenski državnosti ...

Osmega februarja 1886 je na dunajski univerzi iz germanistike kot glavnega ter slavistike kot stranskega predmeta promoviral Matija Murko, po rodu iz Drstelje v Slovenskih goricah. Kot odličen dijak in študent je imel Murko pravico zahtevati promocijo – sub auspiciis imperatoris – pod nadzorom cesarja in je ob tem iz njegovih rok prejel tudi prstan s cesarsko krono in incialkami Franca Jožefa 1. Prstan je bil izdelan iz diamantnih drobcev s štirinajstimi velikimi briljanti v zlatem okviru. Matija Murko je pozneje postal redni profesor za južnoslovanske jezike in književnost na Karlovi univerzi v Pragi, pozneje tudi prvi predstojnik Južnoslovanskega seminarja na Filozofski fakulteti Karlove univerze in pred 100 leti (1922) predstojnik celotnega Slovanskega seminarja. Na posamezne oddelke mu je uspelo pritegniti najboljše evropske profesorje slovanskih filologij tedanje dobe. Leta 1909 mu je Karlova univerza podelila častni doktorat. Od leta 1913 je bil dopisni član Češke akademije znanosti, od leta 1940 pa tudi Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1951 je postal častni doktor ljubljanske univerze.

V uvodu prve številke mesečne revije Planinski vestnik, najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja, piše:
"Da Slovensko planinsko društvo doseže svoj namen, sklenil je odbor Društva od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.«
Prvi članki so bili predvsem opisi doživetij in poti po gorah ter širjenje ljubezni do gora in slovenske dežele, v novejšem času pa ima Planinski vestnik zelo pomembno vlogo tudi pri gibanju za varovanje narave. V vseh obdobjih je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, izraz splošnih razmer in doživljanja gora. Planinski vestnik je tudi najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva tako rekoč ni ostalo dokumentarnega gradiva. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici v Ljubljani, je z njimi zgorel tudi več kot 60 let star arhiv.

Današnji dan pred 30 leti je bil za Slovenijo nekaj posebnega. Začele so se 16. zimske olimpijske igre v Albertvillu v Franciji, na njih pa je prvič pod zastavo samostojne Slovenije nastopila tudi naša reprezentanca. Tako je tisti trenutek neponovljivo ujel radijski reporter Franci Pavšer ... *Posnetek
Slovenci v Albertvillu nismo posegli po samem vrhu. Smučarji skakalci so na ekipni tekmi zasedli 6. mesto, Franci Petek pa je bil osmi na veliki skakalnici. Nataša Bokal je v kombinaciji končala na 7. mestu.