Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

30 let od vzajemnega priznanja državnosti Slovenije in Makedonije * Poezija in proza za mladino * »Nismo poslednji« * Zločin na Stranicah pri Frankolovem

Pesnico in pisateljico Vero Albreht poznamo predvsem po njenih literarnih delih za mladino. Rodila se je leta 1895 v Krškem. Med svetovnima vojnama je sodelovala pri ženskem gibanju in v mednarodni Ligi za mir in svobodo, med narodnoosvobodilno vojno pa je bila večkrat zaprta in internirana v Ravensbrücku. Pesmi in prozna dela, zlasti za mladino, je začela pisati že pred drugo svetovno vojno, po njej pa je izdala več zbirk mladinske poezije in proze, napisane pretežno v tradicionalnem slogu. Vera Albreht je delovala tudi kot publicistka ter sodelovala v mednarodni zvezi književnikov.

12. februarja leta 1909 se je v Bukovici pri Gorici rodil slikar in grafik Zoran Mušič. S slikanjem sta ga prva seznanjala njegova učitelja, Viktor Cotič in Anton Gvajc v Mariboru. Študiral je v Zagrebu, na akademiji za likovno umetnost. Leta 1934 je končal študij in nato obiskal Španijo, od tam pa se je sredi tridesetih let umaknil domov na Štajersko. Leta 1944 je bil interniran v taborišče Dachau. V njem je ustvaril risbe, javnosti pa jih je predstavil na razstavah v Bologni leta 1965 in v Parizu leta 1981. Taboriščne risbe je nadgradil v spominih, prenesenih na papir. Šlo je za cikel "Nismo poslednji". V taborišču je Mušič ustvaril kakšnih 200 risb, od teh se jih je ohranila približno četrtina. *Posnetek Po osvoboditvi se je vrnil v Gorico in kmalu odpotoval v Benetke. Leta 1952 je kot dobitnik pariške nagrade v Cortini prvič razstavljal v Parizu, pogodba s Francosko galerijo pa mu je omogočila ustalitev v tem mestu. Od tedaj je živel v Benetkah in Parizu. Po vojni se je Mušič sicer vrnil v Ljubljano, toda ko so se leta 1947 pripravljali tako imenovani dachavski procesi, politično montirani sodni procesi proti nekdanjim taboriščnikom, je dobil namig in zapustil domovino.
"Močna čustva je izražal zadržano, tako, kot je ustrezalo njegovi miroljubni in opazovalski naravi. Mušič je bil likovni lirik in tudi v žgočem protestu umetnik, ki je kruto resnico izpovedoval v estetsko prefinjeni obliki …"… je leta 2001 ob razstavi v Velenju o umetniku zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Zoran Kržišnik. Zoran Mušič je za svoje delo med drugim prejel veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Prešernovo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V Franciji so mu že leta 1968 podelili viteški red, leta 1990 pa še “red legije časti”.

Nemška nacistična policija je leta 1945 na Stranicah pri Frankolovem na obcestne jablane obesila 99 talcev, enega pa so med poskusom pobega ustrelili. Ta morija je bila nacistični povračilni ukrep za napad na pomembnega funkcionarja, okrožnega vodjo Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki je bil ranjen v zasedi Bračičeve brigade v soteski Tesno in je pozneje umrl v celjski bolnišnici. Število slovenskih talcev in način eksekucije je določil general ter višji SS in policijski vodja Ervin Rösener. Obešanje talcev pri Frankolovem, ki so jih pripeljali iz zaporov v Mariboru, Celju in Trbovljah sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Umorjene so pokopali v neposredni bližini v dveh skupnih grobovih.

Pred 30. leti (1992) je prišlo do vzajemnega priznanja državnosti Slovenije in Makedonije. Državi sta vzpostavili diplomatske stike dober mesec dni kasneje – 17. marca 1992. Slovenija je bila prva država, ki je sklenila diplomatske odnose z Makedonijo in prva odprla rezidenčno veleposlaništvo v Skopju, Makedonija pa svoje prvo v Ljubljani. Prva slovenska veleposlanica je bila Jožica Puhar, prvi makedonski veleposlanik pa prof. dr. Dimitrij Mirčev.