Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Arheologinja Tatjana Bregant (1932-2002) in življenje barjanskih koliščarjev * Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci * Peter Kozler in njegov zemljevid * Eden od pionirjev radijske igre na Slovenskem
Beneška Slovenija je hribovita pokrajina med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem, poleg Nadiške in Terske doline prištevamo k njej še Rezijo in Kanalsko dolino. Za prvega pesnika in pisatelja med Beneškimi Slovenci štejemo Petra Podreko. Med rojaki je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival na Ivana Trinka - Zamejskega. Peter Podreka se je rodil pred dvesto leti (1822) v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz sredine devetnajstega stoletja. Takrat je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz svojih rodnih krajev ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi Katekizem za Beneške Slovence.
V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel dosti bolj daleč v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja. Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Peter Kozler se je rodil leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.
Dramatik Joža Vombergar je maturiral na šentviški klasični gimnaziji in potem na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti je leta 1945 zapustil domovino, se umaknil na Koroško ter od tam v Argentino. V Buenos Airesu se je zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar se je pred vojno uveljavil s komedijama Zlato tele in Voda. Zadnja je njegovo najpogosteje igrano delo in je bila prvič uprizorjena leta 1932 v režiji Milana Skrbinška v Narodnem gledališču v Ljubljani. Kritiki so v njej videli nov prerod slovenske ljudske igre. Vombergar sodi tudi med naše prve pisce radijskih iger. V letih od 1935 do 1945 je kot sodelavec Radia Ljubljana napisal na desetine radijskih iger. Dramatiziral je Collodijevega Ostržka, njegovo najuspešnejše delo pa je cikel šestnajstih komedij »Vesele in žalostne iz življenja Janka Smodlake in njegovih«, izvajan v letih tik pred drugo svetovno vojno. Pisanje je nadaljeval tudi v emigraciji. Dramatik Joža Vombergar se je rodil pred 120 leti (1902) v kraju Pšenična polica pri Cerkljah na Gorenjskem.
Arheologinja Tatjana Bregant je v svoj poklic vstopila sredi prejšnjega stoletja, ko je leta 1955 diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti in dobro desetletje pozneje tam zagovarjala tudi doktorsko disertacijo z naslovom Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji. Njena največja zapuščina so raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Z njihovimi izkopavanji se je prvič srečala že na začetku 60-ih let v okolici Iga na lokacijah ob Resnikovem prekopu ter V Partih. Raziskave je nadaljevala v 70-ih letih z obsežnimi izkopavanji kolišča ob Maharskem prekopu. Te raziskave so pomembne tudi zato, ker je bil njihov osnovni namen usmerjen v poskus rekonstrukcije življenja na kolišču. Poleg arhitekturnih ostankov so bili načrtno raziskani tudi ostanki flore in favne ter pedološke in hidrološke razmere. Vsi raziskani elementi so podali edinstven in dotlej ne povsem znan pogled na način življenja. Proučevala je tudi arheologijo visokega srednjega veka po letu tisoč in zemljišče celjskega gradu. Arheologinja Tatjana Bregant se je rodila pred 90 leti (1932) na Ruti pri Lovrencu na Pohorju.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Arheologinja Tatjana Bregant (1932-2002) in življenje barjanskih koliščarjev * Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci * Peter Kozler in njegov zemljevid * Eden od pionirjev radijske igre na Slovenskem
Beneška Slovenija je hribovita pokrajina med slovensko-italijansko državno mejo in Furlanskim nižavjem, poleg Nadiške in Terske doline prištevamo k njej še Rezijo in Kanalsko dolino. Za prvega pesnika in pisatelja med Beneškimi Slovenci štejemo Petra Podreko. Med rojaki je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival na Ivana Trinka - Zamejskega. Peter Podreka se je rodil pred dvesto leti (1822) v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz sredine devetnajstega stoletja. Takrat je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz svojih rodnih krajev ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi Katekizem za Beneške Slovence.
V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik Peter Kozler. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel dosti bolj daleč v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja. Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Peter Kozler se je rodil leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.
Dramatik Joža Vombergar je maturiral na šentviški klasični gimnaziji in potem na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti je leta 1945 zapustil domovino, se umaknil na Koroško ter od tam v Argentino. V Buenos Airesu se je zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar se je pred vojno uveljavil s komedijama Zlato tele in Voda. Zadnja je njegovo najpogosteje igrano delo in je bila prvič uprizorjena leta 1932 v režiji Milana Skrbinška v Narodnem gledališču v Ljubljani. Kritiki so v njej videli nov prerod slovenske ljudske igre. Vombergar sodi tudi med naše prve pisce radijskih iger. V letih od 1935 do 1945 je kot sodelavec Radia Ljubljana napisal na desetine radijskih iger. Dramatiziral je Collodijevega Ostržka, njegovo najuspešnejše delo pa je cikel šestnajstih komedij »Vesele in žalostne iz življenja Janka Smodlake in njegovih«, izvajan v letih tik pred drugo svetovno vojno. Pisanje je nadaljeval tudi v emigraciji. Dramatik Joža Vombergar se je rodil pred 120 leti (1902) v kraju Pšenična polica pri Cerkljah na Gorenjskem.
Arheologinja Tatjana Bregant je v svoj poklic vstopila sredi prejšnjega stoletja, ko je leta 1955 diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti in dobro desetletje pozneje tam zagovarjala tudi doktorsko disertacijo z naslovom Ornamentika na neolitski keramiki v Jugoslaviji. Njena največja zapuščina so raziskave kolišč na Ljubljanskem barju. Z njihovimi izkopavanji se je prvič srečala že na začetku 60-ih let v okolici Iga na lokacijah ob Resnikovem prekopu ter V Partih. Raziskave je nadaljevala v 70-ih letih z obsežnimi izkopavanji kolišča ob Maharskem prekopu. Te raziskave so pomembne tudi zato, ker je bil njihov osnovni namen usmerjen v poskus rekonstrukcije življenja na kolišču. Poleg arhitekturnih ostankov so bili načrtno raziskani tudi ostanki flore in favne ter pedološke in hidrološke razmere. Vsi raziskani elementi so podali edinstven in dotlej ne povsem znan pogled na način življenja. Proučevala je tudi arheologijo visokega srednjega veka po letu tisoč in zemljišče celjskega gradu. Arheologinja Tatjana Bregant se je rodila pred 90 leti (1932) na Ruti pri Lovrencu na Pohorju.
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov