Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Inž. Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register * Pomembna gledališka osebnost prve polovice 20. stoletja * Strokovno in srčno z otroki s posebnimi potrebami * Učitelj in socialni čut

Gledališki igralec, režiser, pedagog in publicist Milan Skrbinšek je na Dunaju najprej študiral tehniko in romanistiko, vendar ju ni dokončal, nato pa je obiskoval slovito Ottovo dramsko šolo. Kot igralec je začel nastopati na odru ljubljanskega deželnega gledališča. Od leta 1918 naprej je vodil tržaško gledališče in tam uprizoril vse Cankarjeve drame, nato celjsko gledališče, dramsko šolo mariborskega narodnega gledališča ter mariborsko in ljubljansko Dramo. Milan Skrbinšek je bil v začetku prejšnjega stoletja ena najpomembnejših gledaliških osebnosti na Slovenskem. Oblikoval je približno 600 vlog in režiral približno 200 uprizoritev. Pri tem se je precej posvetil slovenski dramatiki, zlasti Cankarju ter nekaterim skandinavskim dramatikom. Bil je eden najplodovitejših gledaliških publicistov svoje dobe. Zavzemal se je za višjo umetniško raven gledaliških predstav in za uvajanje novih evropskih gledaliških tokov v slovensko gledališče. Milan Skrbinšek – leta 1949 prejemnik Prešernove nagrade - je ustanovil tudi svojo gledališko šolo, v kateri je obetavne začetnike vzgajal v poklicne igralce, te pa v vrhunske profesionalce. Rodil se je leta 1886 v Mariboru.

Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon,« je leta 1957 prejel nagrado sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.

Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.

Učitelj, politični delavec in narodni heroj Stanko Žagar je bil po maturi v Gorici leta 1915 vpoklican v vojsko, decembra leta 1918 pa se je pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Učiteljeval je v Žrelcu blizu Celovca, Leskovcu pri Krškem, Gorjah in v letih od 1922 do 1940 na Srednji Dobravi pri Kropi. Veliko pozornost je namenjal samoupravi učencev, oblikovanju razreda in šolske skupnosti, v kateri so se učili demokratičnosti, socialne pravičnosti ter medsebojne pomoči, zlasti pri učenju. Leta 1940 so njegovi politični nasprotniki dosegli (Žagar je bil namreč član centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije), da je bil odpuščen iz učiteljske službe. Po okupaciji leta 1941 se je pred aretacijo gestapa umaknil v Ljubljano in tu deloval kot član Vrhovnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Pozneje se je priključil Selški četi; ta je bila marca leta 1942 na Malem Rovtu nad Crngrobom zaradi izdaje obkoljena in v preboju je padel tudi Žagar. Ob obletnici njegove smrti so v letih od 1966 do 1990 za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju podeljevali po njem imenovane nagrade. Stanko Žagar se je rodil leta 1896 v kraju Žaga pri Bovcu.