Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Inž. Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register * Pomembna gledališka osebnost prve polovice 20. stoletja * Strokovno in srčno z otroki s posebnimi potrebami * Učitelj in socialni čut
Gledališki igralec, režiser, pedagog in publicist Milan Skrbinšek je na Dunaju najprej študiral tehniko in romanistiko, vendar ju ni dokončal, nato pa je obiskoval slovito Ottovo dramsko šolo. Kot igralec je začel nastopati na odru ljubljanskega deželnega gledališča. Od leta 1918 naprej je vodil tržaško gledališče in tam uprizoril vse Cankarjeve drame, nato celjsko gledališče, dramsko šolo mariborskega narodnega gledališča ter mariborsko in ljubljansko Dramo. Milan Skrbinšek je bil v začetku prejšnjega stoletja ena najpomembnejših gledaliških osebnosti na Slovenskem. Oblikoval je približno 600 vlog in režiral približno 200 uprizoritev. Pri tem se je precej posvetil slovenski dramatiki, zlasti Cankarju ter nekaterim skandinavskim dramatikom. Bil je eden najplodovitejših gledaliških publicistov svoje dobe. Zavzemal se je za višjo umetniško raven gledaliških predstav in za uvajanje novih evropskih gledaliških tokov v slovensko gledališče. Milan Skrbinšek – leta 1949 prejemnik Prešernove nagrade - je ustanovil tudi svojo gledališko šolo, v kateri je obetavne začetnike vzgajal v poklicne igralce, te pa v vrhunske profesionalce. Rodil se je leta 1886 v Mariboru.
Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon,« je leta 1957 prejel nagrado sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.
Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.
Učitelj, politični delavec in narodni heroj Stanko Žagar je bil po maturi v Gorici leta 1915 vpoklican v vojsko, decembra leta 1918 pa se je pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Učiteljeval je v Žrelcu blizu Celovca, Leskovcu pri Krškem, Gorjah in v letih od 1922 do 1940 na Srednji Dobravi pri Kropi. Veliko pozornost je namenjal samoupravi učencev, oblikovanju razreda in šolske skupnosti, v kateri so se učili demokratičnosti, socialne pravičnosti ter medsebojne pomoči, zlasti pri učenju. Leta 1940 so njegovi politični nasprotniki dosegli (Žagar je bil namreč član centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije), da je bil odpuščen iz učiteljske službe. Po okupaciji leta 1941 se je pred aretacijo gestapa umaknil v Ljubljano in tu deloval kot član Vrhovnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Pozneje se je priključil Selški četi; ta je bila marca leta 1942 na Malem Rovtu nad Crngrobom zaradi izdaje obkoljena in v preboju je padel tudi Žagar. Ob obletnici njegove smrti so v letih od 1966 do 1990 za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju podeljevali po njem imenovane nagrade. Stanko Žagar se je rodil leta 1896 v kraju Žaga pri Bovcu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Inž. Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register * Pomembna gledališka osebnost prve polovice 20. stoletja * Strokovno in srčno z otroki s posebnimi potrebami * Učitelj in socialni čut
Gledališki igralec, režiser, pedagog in publicist Milan Skrbinšek je na Dunaju najprej študiral tehniko in romanistiko, vendar ju ni dokončal, nato pa je obiskoval slovito Ottovo dramsko šolo. Kot igralec je začel nastopati na odru ljubljanskega deželnega gledališča. Od leta 1918 naprej je vodil tržaško gledališče in tam uprizoril vse Cankarjeve drame, nato celjsko gledališče, dramsko šolo mariborskega narodnega gledališča ter mariborsko in ljubljansko Dramo. Milan Skrbinšek je bil v začetku prejšnjega stoletja ena najpomembnejših gledaliških osebnosti na Slovenskem. Oblikoval je približno 600 vlog in režiral približno 200 uprizoritev. Pri tem se je precej posvetil slovenski dramatiki, zlasti Cankarju ter nekaterim skandinavskim dramatikom. Bil je eden najplodovitejših gledaliških publicistov svoje dobe. Zavzemal se je za višjo umetniško raven gledaliških predstav in za uvajanje novih evropskih gledaliških tokov v slovensko gledališče. Milan Skrbinšek – leta 1949 prejemnik Prešernove nagrade - je ustanovil tudi svojo gledališko šolo, v kateri je obetavne začetnike vzgajal v poklicne igralce, te pa v vrhunske profesionalce. Rodil se je leta 1886 v Mariboru.
Inženir Josip Priol je bil eden naših vodilnih sadjarskih strokovnjakov 20. stoletja. Leta 1914 je končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni, škodljivce in tehniko varstva rastlin. Med obema vojnama je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor slovenskega sadja na tuje trge. V letih od 1929 do 1941 je bil tudi ravnatelj mariborske kmetijske šole. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri vzgojil novo sorto jablan – »priolov žlahtnik«, ki je bila kot prva jugoslovanska sorta jablane vpisana v sortni register. Za žlahtnjenje jablan in za še eno vzgojeno sorto, imenovano »lonjon,« je leta 1957 prejel nagrado sklada Borisa Kidriča. To so bile prve slovenske nagrade za izvirna znanstvena dela, Priol pa jo je prejel za rezultate raziskav na področju biologije cvetenja, oplodnje in rodnosti jablan. Josip Priol se je rodil leta 1889 v Morju pri Framu.
Strokovna učiteljica Anica Lebar je bila prva Slovenka z izpitom iz zdravstvene pedagogike. Zanimali so jo manj nadarjeni otroci, saj na Slovenskem v njenem času, torej na začetku dvajsetega stoletja, pomožno šolstvo še ni bilo razvito. Ko je pri uršulinkah v Ljubljani končala učiteljišče in opravila strokovni izpit, se je odpravila na Dunaj na tečaj za specialno izobrazbo za pomožnošolskega učitelja. Kranjski deželni šolski svet ji je leta 1911 dovolil odpreti prvi pomožni razred v Ljubljani. Za učitelje in starše je pripravljala predavanja, pisala strokovne članke in pri oblasteh dosegla, da so morali manj nadarjeni učenci obvezno obiskovati pomožno šolo. Ta je kmalu dobila že šest razredov ter pripravljalnega in zbirnega. Anica Lebar si je s svojim delom prislužila visoko odlikovanje svetega Save pete stopnje. Rodila se je 19. februarja 1887 na Brdu pri Lukovici.
Učitelj, politični delavec in narodni heroj Stanko Žagar je bil po maturi v Gorici leta 1915 vpoklican v vojsko, decembra leta 1918 pa se je pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Učiteljeval je v Žrelcu blizu Celovca, Leskovcu pri Krškem, Gorjah in v letih od 1922 do 1940 na Srednji Dobravi pri Kropi. Veliko pozornost je namenjal samoupravi učencev, oblikovanju razreda in šolske skupnosti, v kateri so se učili demokratičnosti, socialne pravičnosti ter medsebojne pomoči, zlasti pri učenju. Leta 1940 so njegovi politični nasprotniki dosegli (Žagar je bil namreč član centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije), da je bil odpuščen iz učiteljske službe. Po okupaciji leta 1941 se je pred aretacijo gestapa umaknil v Ljubljano in tu deloval kot član Vrhovnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Pozneje se je priključil Selški četi; ta je bila marca leta 1942 na Malem Rovtu nad Crngrobom zaradi izdaje obkoljena in v preboju je padel tudi Žagar. Ob obletnici njegove smrti so v letih od 1966 do 1990 za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju podeljevali po njem imenovane nagrade. Stanko Žagar se je rodil leta 1896 v kraju Žaga pri Bovcu.
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov