Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije * Projektant klavž na Idrijci * Samosvoj portretist * Agronomovo proučevanje travniške rastlinske združbe

Jožef Mrak je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi najdišča rude na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali. Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 in pol, debele pa skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil kameralno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je leta 1709 v Idriji.

Leta 1806 se je pri Gospe Sveti na Koroškem rodil zdravnik in botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch. Med drugim je služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem. Bil je profesor na univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v puščavi Namib odkril nenavadno rastlino velbičevko ‒ zdaj se imenuje po njem. Velbičevka (Welwitschia mirabilis) je prastara rastlina (pravijo ji tudi "živi fosil"); dandanes raste na majhnem območju v puščavi Namib ob obali Atlantskega oceana v Namibiji in južni Angoli. Popolnoma se je prilagodila ekstremnim razmeram v puščavi in sploh ni odvisna od padavin. Z dolgo, ravno korenino zbira podzemno vlago, s številnimi stranskimi koreninicami pa vsrkava vlago, ki ponoči polzi z listov. Včasih doseže tudi do dva metra višine. Velbičevka ne raste nikjer drugje na svetu. Upodobljena je tudi v grbu Namibije.

Slikar, risar, ilustrator in scenograf Ivan Čargo je študiral v Firencah in Rimu. Znano je, da je že leta 1919 postal član Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov in je leto dni pozneje z njimi prvič razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. V letih od 1924 do 1927 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, potem je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani. V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga začela navduševati za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Njegovi najznačilnejši motivi so delavec, rudar, hlapec Jernej, Gorki, Lenin in drugi. Osebnostno je slovel kot posebnež, ki ni skoparil z ostrimi besedami. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo, čigar spomenik, delo Stojana Batiča, stoji v Kanalu ob Soči, se je rodil leta 1898 v Idriji.

Agronom Jože Korošec je leta 1973 doktoriral na biotehniški fakulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil leta 1930 v Kóbilju v Prekmurju.